1.
Razume se, da lahko pristojni državni organ po posvetovanju z organizacijami delodajalcev in delavcev izjemoma izvzame določene kategorije delavcev iz varstva, ki ga zagotavlja ta določba, zaradi posebne narave njihovega zaposlitvenega razmerja.
2.
Razume se, da je treba izraz “plačilna nesposobnost” opredeliti z zakoni in prakso.
3.
Zahtevki delavcev iz te določbe vsebujejo najmanj:
a)
zahtevke delavcev za plače v predpisanem obdobju, ki ni krajše od treh mesecev po prednostnem sistemu in osem tednov po jamstvenem sistemu, pred plačilno nesposobnostjo ali prenehanjem zaposlitve;
b)
zahtevke delavcev za plačan dopust, ki jim pripada kot rezultat dela, opravljenega med letom, v katerem je prišlo do plačilne nesposobnosti ali prenehanja zaposlitve;
c)
zahtevke delavcev za zneske, ki jim pripadajo za druge vrste plačane odsotnosti in se nanašajo na predpisano obdobje, ki ni krajše od treh mesecev po prednostnem sistemu in osem tednov po jamstvenem sistemu pred plačilno nesposobnostjo ali prenehanjem zaposlitve.
4.
Z zakoni ali drugimi notranjimi predpisi se lahko varstvo zahtevkov delavcev omeji na predpisani znesek v višini, ki je socialno sprejemljiva.