1.
Za namen uporabe teh členov pomeni izraz “predstavniki delavcev” osebe, ki so v notranji zakonodaji ali praksi priznane kot take.
2.
Izraza “notranja zakonodaja in praksa” glede na posamezni primer obsegata poleg zakonov in drugih predpisov kolektivne pogodbe, drugih sporazumov med delodajalci in predstavniki delavcev, običaje ter precedenčno pravo.
3.
Za namen uporabe teh členov se izraz “podjetje” razume kot celota materialnih in nematerialnih elementov, ki je pravna oseba ali ne, ustanovljena za pridobitno proizvodnjo dobrin ali zagotavljanje storitev in določa lastno tržno politiko.
4.
Razume se, da so verske skupnosti in njihove institucije lahko izvzete iz uporabe teh členov, tudi če so te ustanove “podjetja” v pomenu tretjega odstavka. Ustanove, ki pri dejavnostih sledijo določenim idealom ali jih vodijo določeni moralni interesi, ideali in interesi, ki jih ščiti notranja zakonodaja, so lahko izvzete iz uporabe teh členov do take mere, kot je potrebno za zaščito usmeritve podjetja.
5.
Če se v neki državi pravice, navedene v teh členih, uresničujejo v različnih delih podjetja, na katerega se ta obveznost nanaša, se to razume kot izpolnjevanje obveznosti pogodbenice, ki izhajajo iz teh določb.
6.
Pogodbenice lahko iz uporabe teh členov izvzamejo tista podjetja, ki zaposlujejo manj kot določeno število delavcev, opredeljeno z notranjo zakonodajo ali prakso.