Uredba o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železniške proge na odseku Divača–Koper

S krajinskim oblikovanjem se zagotovi skladno umestitev trase v prostor. Vzdolž trase so potrebne naslednje ureditve:

preoblikovanje reliefa (useki, nasipi, izravnave),

oblikovanje prvin v obtrasnem prostoru (zaščitne ograje in ograje za preprečevanje prehoda prostoživečih živali, ločilni pas, zadrževalni bazeni),

zasaditve vegetacije na brežinah nasipov in usekov ter ob objektih, oblikovanje gozdnega roba, zasaditve na območjih urejanja vodotokov,

sanacije opuščenih odsekov železniškega omrežja in ureditve na območjih rušitev.

Projekt za pridobitev dovoljenja za graditev železniške proge s spremljajočimi objekti in s tem povezanimi ureditvami mora upoštevati pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje iz tega državnega lokacijskega načrta. Sestavni del projekta morata biti celovita in medsebojno usklajena načrta arhitekture in krajinske arhitekture, ki morata upoštevati usmeritve iz predhodnega in tega člena te uredbe. Sestavni del projekta za pridobitev dovoljenja za ureditev predvidenih posegov mora biti tudi celovit načrt krajinske arhitekture. Rešitve morajo zagotavljati čim večjo vpetost posega v prostor ter obnovo prvin kulturne in naravne krajine, ki bodo zaradi gradbenih del uničeni, zlasti na območjih kulturne dediščine.

Useke in visoke nasipe je treba intenzivno zatraviti, široke brežine predvsekov pa dodatno ozeleniti (popleti, zasaditi hitrorastoče nizke rastline).

V fazi pridobitve dovoljenja za graditev železniške proge je treba proučiti uporabo drugih zavarovanj pred erozijo (mreže itd.).

Oblikovanje reliefa

Reliefno oblikovanje nasipov in vkopov se izvede v skladu z geološkimi značilnostmi in obstoječo morfologijo terena ter mora zagotoviti:

skladnost z značilnostmi širšega prostora oziroma sedanjih krajinskih vzorcev območja, kar se nanaša tako na oblikovne, vidne, kot na ekološke značilnosti,

zakrivanje nezaželenih vedut oziroma odpiranje prostora v smeri zanimivih pogledov.

Med gradnjo je potrebno zagotoviti:

čim manjše posege v reliefno zgradbo za potrebe gradnje začasnih objektov in ureditev;

odkrivanje tal v čim manjšem obsegu;

sprotno utrjevanje brežin in urejanje površinskega odtoka ter utrditev končno oblikovanih brežin za preprečitev erozije;

da z odlaganjem materiala med gradnjo ne bodo zasute struge vodotokov, vrtače in druge reliefne značilnosti.

Preoblikovanje reliefa vključuje izvedbo usekov in nasipov. Pri izvedbi usekov se izvedejo zaokrožitve zgornjega dela brežin in pri izvedbi nasipov zaokrožitve spodnjega dela. Brežine vkopov in nasipov se izvajajo brez vmesnih berm, neporavnano, kjer pa to ni mogoče, se vmesne berme in brežine zasadijo ob upoštevanju značilnosti obstoječega krajinskega vzorca območja. Vsi posegi v reliefno zgradbo se izvedejo tako, da se novo oblikovane brežine speljejo v obstoječi relief na obrobju posegov. Pri izvedbi regulacij se upošteva naravna morfologija strug potokov. Vse sanacije reliefa na območjih opuščenih priključkov in poljskih poti se izvedejo z zasipanjem oziroma izkopom zgornjih plasti opuščenih cest ter s poravnavo terena z uporabo viškov nenosilnega materiala in oblikovanjem površinskega pokrova. Viški nenosilnega materiala se uporabijo tudi za oblikovanje brežin nasipov v sklopu priključkov oziroma nadvozov. Pri prehodu trase prek viaduktov in mostov se temelji stebrov in teren pod njimi oblikuje v skladu z mikroreliefnimi značilnostmi.

Po končani gradnji se zagotovita celovita sanacija in rekultivacija zemljišč na območjih opuščenih tirov in vseh opuščenih zemljišč.

Med gradnjo se vegetacijo odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno. Pred pričetkom del se ustrezno zaščiti gozdni rob, živice in posamezna drevesa na način, da se prepreči nepotrebne poškodbe. Krajinske ureditve obsegajo sanacijo prizadetih habitatov in nove zasaditve za zmanjšanje degradacij oziroma povečanje členjenosti prostora. Nove skupine drevnine in druge ureditve morajo biti skladne z obstoječim krajinskim vzorcem. Na območjih, kjer je treba posekati obstoječi gozd, se poseke omeji na čim ožji prostor in zasadi nov gozdni rob ob zagotavljanju avtohtone vrstne sestave in plastovitosti vegetacije. Ob reguliranih vodotokih se zasadi vlagoljubna vegetacija z navezavo na ohranjeno vegetacijo in z namenom obnove naravnih biotopov ter ekoloških značilnosti prostora. Na delih odseka, kjer trasa poteka preko kmetijskih površin, se prostor zatravi. Skupine dreves se predvidi ob pomembnejših objektih, ob nadvozih in priključkih, manjše skupine dreves pa na delu kmetijskih površin, kjer se pretežni del površin le zatravi. Uporabijo se predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev, ki so značilne za območje, po katerem poteka trasa, z upoštevanjem vegetacijskih značilnosti in rastnih razmer posameznih mikrolokacij. Za travne površine na obtrasnem pasu se skladno z zasnovo posameznih predelov proge prostora uporabi semena avtohtonih traviščnih združb. Vnašanje tujerodnih ali eksotičnih vrst ni dovoljeno. Uredi in intenzivno zatravi oziroma smiselno zasadi se nasipe in vkope, kjer je to tehnično izvedljivo. Z zasaditvijo se zakriva neželjene poglede oziroma se prostor odpira ali usmerja poglede, kjer se ti izkažejo za kvalitetne, predvsem v smeri območij ali objektov kulturne dediščine. Predvsem območja portalov predorov, platojev in dostopnih cest se oblikuje na način, da se ublaži učinke tehničnih značilnosti posegov in vidna izpostavljenost.

Oblikovanje regulacij vodotokov

Regulacije oziroma ureditve vodotokov se izvedejo po načelu sonaravnega urejanja, kar vključuje zasaditev avtohtone drevnine v drevesnem in grmovnem sloju in zatravitev obvodnega prostora. Razmestitev sadik drevnine se prilagodi vzorcu obstoječe obrežne vegetacije v zgornjem in spodnjem toku posameznih vodotokov.

Rekultivacije

Vsi opuščeni deli obstoječega železniškega omrežja se sanirajo s poravnavo terena in nasipavanjem rodovitne zemlje ter zveznim oblikovanjem reliefa upoštevajoč okoliški teren. Vse sanirane površine se zatravijo, zasaditve drevnine pa se izvedejo skladno s krajinskimi značilnostmi posameznih delov odseka. Med gradnjo se mora čimbolj omejiti gradbišče. Odstrani se le najnujnejša vegetacija, hkrati je že v času gradnje potrebno začeti z zasaditvenimi postopki in zasaditev kasneje vzdrževati. Na območju ob Divaški jami se na trasi opuščenega tira uredijo utrjene površine za parkiranje, dopusti se umestitev poti, fitnesa na prostem in druge urbane opreme, ob predhodni uskladitvi z ZRSVN.

Objekti, komunikacije in oprema

Objekti na trasi morajo biti arhitekturno oblikovani skladno z značilnostmi urbane in krajinske podobe prostora, izvedeni v ustreznih naravnih materialih, značilnih za posamezno lokacijo. Objekti se praviloma oblikujejo kot transparentni, prostorsko, funkcionalno in oblikovno čim bolj prilagojeni občutljivemu naravnemu prostoru, na način, da bodo čim manj opazni in ne bodo krnili podobe okoliške krajine, predvsem na območjih kulturne dediščine. Platoji pred predori se ustrezno zasadijo in napravijo čim bolj neopazni. Posebna pozornost se nameni oblikovanju viaduktov in portalov predorov.

Oporni in podporni zidovi se izvedejo tako, da so strukturirani oziroma členjeni na način, ki omogoča vmesno zasaditev. Brežine se zasadi, izvede v kamnitih škarpah ali se jih obloži s kamnito oblogo iz lokalnega kamenja, njihovo vidno izpostavljenost pa ublaži z uporabo vegetacije.

Za preprečitev nekontroliranega dostopa na traso železniške proge se postavi varovalna žična ograja, ki praviloma poteka po robu odkupljenega zemljišča. V poteku se smiselno prilagaja ureditvi obtrasnega prostora, tako da ni vidno preveč izpostavljena in se prilagodi okolici.

Vse druge ograje na trasi železniške proge se oblikujejo v skladu z obstoječimi značilnostmi v prostoru, v materialu, ki je značilen za posamezno območje, v skladu z veljavnimi pravilniki in standardi.

Urejanje trajnih deponij viškov materiala

Pri odrivih zemlje je potrebno paziti, da se vsa primerna zemlja, ki se jo lahko še uspešno rekultivira, deponira ločeno in se je ne meša s spodnjimi horizonti ali z ostalimi neprimernimi tlemi. Preprečiti je treba nekontrolirane prevoze po kmetijskih zemljiščih. Upošteva se sonaravne ureditve odvodnjavanja in s tem povezano oblikovanje celotne deponije. Način nasipavanja, odvodnjavanja in utrjevanja določita geomehanik in hidrolog na podlagi podrobne preučitve razmer na terenu; sprotno je treba z ustreznimi ukrepi zagotoviti zadovoljivo kvaliteto vgrajenih materialov in stabilnost deponije ter zavarovanje pred erozijo. V vseh gradbenih fazah in v izvedbi rekultivacije mora biti zagotovljeno odvodnjavanje površinskih in precednih voda ter po potrebi izgraditi nov hidromelioracijski sistem.

Ureditev Glinščice

Do vhodov v predora T1 in T2 poteka enosmerna servisna cesta T-1b2, ki ima na dveh mestih izogibališči namenjeni srečevanju vozil. Na delu kjer je teren najstrmejši, je načrtovana izgradnja podpornih zidov obloženih z avtohtonim naravnim kamnom. Predvidi se gosta zasaditev platojev z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Servisna cesta se zasadi z avtohtonimi vrstami drevnine, intenzivneje na odseku, ki poteka skozi gozd. Na ožjih in strmejših brežinah se predvidi zasaditev grmovnic, na položnejših brežinah in izravnavah pa drevesne vrste. Nad opornimi zidovi se predvidi zasaditev avtohtonih vrst grmovnic, ki imajo padajočo razrast; s tem bodo razčlenile površine podpornih zidov. Za zagotovitev stabilnosti terena nad portaloma predorov T1 in T2 so načrtovani preduseki, ki so oblikovani z bermami ter odvodnjavani (kanalete). Po gradnji se predvidi intenzivna zatravitev usekov in visokih nasipov, ter gosta zasaditev širokih brežin predusekov z drevnino (popleti, hitrorastoče nizke grmovne vrste).