33. člen
(varstvo voda in tal)
(1)
Površinske vode:
-
regulacije in drugi posegi v vodotoke se izvajajo tako, da v vodotoku (v kolikor so v njem v njem pretočne količine vode) ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti (razmere povišane vsebnosti suspendiranih snovi);
-
med gradnjo je treba preprečiti neposredne posege v strugo vodotoka z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine, kot so organske halogene spojine, toksične kovine in druge sestavine. Prav tako ne sme priti do razlitja cementnih in apnenih mešanic v vodo (pranje gradbenih strojev z vodo iz reke ni dovoljeno);
-
za primere razlitja nevarnih tekočin je treba onesnaženi material (na primer onesnažena tla) preiskati in skladno z določili predpisa, ki ureja način odstranitve odpadkov; onesnaženi material se ne sme odložiti na območju trase brez da bi bile izvedene ustrezne preiskave;
-
ustrezno odvodnjavanje vod in čiščenje v lovilnih objektih;
-
pred načrtovano uporabo herbicidnih sredstev na trasi drugega tira železniške proge je treba obvestiti Ministrstvo za okolje in prostor in Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije;
-
sredstva za čiščenje predorov ne smejo vsebovati nevarnih snovi;
-
most čez Rižano v km 27+244 železniške proge Koper–Divača, mora biti načrtovan tako, da mostno telo posega v strugo Rižane v enaki meri, kot že obstoječi most, to je z dvema opornima stebroma;
-
ureditve struge vseh vodotokov se morajo načrtovati in izvajati v skladu s principi sonaravnega urejanja vodotokov;
-
v zemeljske nasipe in tampone se ne sme vgrajevati materialov, iz katerih bi se lahko izprale ali izlužile snovi, ki bi onesnažile površinsko vodo, tla, geosfero in posledično podzemno vodo. Ukrep velja za vnos zemeljskih izkopov in za umetno pripravljene zemljine;
-
vse premostitve vodotokov se izvedejo tako, da mostovi ali prepusti v celoti premostijo struge in da ne povzročajo lokalnih zožitev v strugi vodotoka. Svetla odprtina pa mora zagotoviti prevodnost 100-letnih visokih voda z varnostno višino, ki praviloma ne sme biti manjša kakor 50 cm nad koto gladine 100-letnih visokih voda;
-
v času gradnje je strogo prepovedano odlaganje izkopanega materiala v pretočne profile vodotokov ali na poplavna območja. Po končani gradnji se vsi ostanki začasnih deponij odstranijo.
(2)
Podtalna voda in tla:
-
trasa drugega tira železniške proge Divača-Koper na odseku med km 13 in km 15 poteka po III. vodovarstvenem pasu vodnega zajetja Rižana, za katerega se v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izdela analiza tveganja za onesnaževanje;
-
spremlja se sestava izkopanega materiala glede vsebnosti nevarnih snovi. V primeru, da se ugotovijo vsebnosti, ki presegajo mejne vrednosti za izkopani material skladno z določbami predpisov Republike Slovenije, se pred nadaljevanjem izkopavanja opredeli drugi, s predpisi določen način odstranjevanja/deponiranja izkopanega materiala;
-
transport izkopanega materiala do začasne in trajne deponije je treba zagotoviti po že utrjenih poteh;
-
na območju gradbišča železniške proge za drugi tir (v predoru ter na območju začasnih deponij in transportnih poti) se smejo uporabljati le brezhibna gradbena in druga strojna ter transportna oprema in naprave;
-
vzdrževanje naprav in opreme se na območju gradbišča izvaja le na utrjenih ploščadih, ki morajo imeti urejeno odvajanje in zbiranje padavinskih odpadnih vod in drugih tekočin, kar se uredi s primernim sistemom zbiranja in odvajanja padavinskih odpadnih vod z usedalnikom z utrjenim dnom in oljnim lovilcem;
-
če se med izkopom predora odkrijejo razpokline in druge oblike nehomogenosti geoloških podlag, ki lahko pomenijo neposreden stik s podzemno vodo, je treba izkop na tem odseku prekiniti, dokler ni izdelana ocena o ogroženosti podzemne vode;
-
uporabljati se smejo le gradbeni in izolacijski ter drugi materiali, ki zaradi svojih kemijskih lastnosti ne predstavljajo trajne nevarnosti za tla in podzemne vode;
-
izvajalec del je v primeru vdorov podzemne vode dolžan zaustaviti dela in izvesti vse ukrepe za zmanjšanje škode ter nadaljevati z delom po preveritvi njihove učinkovitosti;
-
komunalne in padavinske odpadne vode ni dovoljeno odvajati v tla. Komunalne in padavinske odpadne vode je potrebno očistiti tako, da stopnja onesnaženosti ne presega mejnih vrednosti, opredeljenih v predpisih, ki urejajo odvajanje odpadnih voda. Za te namene je potrebno zgraditi ustrezne usedalnike (po potrebi z oljnimi lovilci), izvajati nevtralizacijo ali s pomočjo druge ustrezne tehnologije izpolniti zahteve iz navedenega predpisa;
-
umetno pripravljene zemljine se ne smejo uporabljati za zapolnjevanje izkopov pod gladino podzemne vode;
-
v primeru iztekanja goriv in maziv ali drugih nevarnih snovi se takoj uporabi nevtralizacijsko sredstvo in se onesnaženo zemljino takoj odstrani ter preda pooblaščeni organizaciji za ravnanje s tovrstnimi odpadki;
-
predorske cevi se v največji možni meri izdelajo v nedrenirani izvedbi. Na območjih kraških kanalov se poleg neprepustne izvedbe izdelajo še obtoki za podzemno vodo;
-
za tretiranje plevela na površinskih delih trase (npr. železniški nasipi) se smejo predvsem na območju kraških vodonosnikov uporabljati le pesticidi, ki so dovoljeni za rabo na vodovarstvenih območjih;
-
trasa poteka po območju ranljivih vodonosnikov in po vplivnem območju vodnih virov, zato se v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izdela načrt zaščite in reševanja v primeru ekološke nesreče s predvideno možnostjo dostopa intervencijskih vozil;
-
zagotovi se redno vzdrževanje vseh naprav, napeljave in opreme, nadzor tesnosti kanalizacijskega sistema, nadzor tesnosti bazenov oziroma zadrževalnikov in zanesljiv kontrolni sistem javljanja poškodb na sistemu odvodnje;
-
izdela se program postopkov in ukrepov (poslovnik za ukrepanje v primeru onesnaženja), ki se izvajajo v primeru nesreče ali nepravilnega delovanja sistema odvodnje (kanalizacija, zadrževalniki).
(3)
Dodatni ukrepi za varstvo tal:
-
vsi useki in nasipi na trasi in vse z gradnjo prizadete površine se utrdijo in protierozijsko zaščitijo;
-
posegi v tla, odstranjevanje krovnih plasti in zasipov se izvajajo tako, da so prizadete čim manjše površine tal;
-
pri zaključnih delih in urejanju vkopov ter nasipov se zaradi stabilizacije na novo oblikovane in poškodovane površine zatravijo;
-
za začasne prometne in gradbene površine se prednostno uporabijo obstoječe infrastrukturne in druge delovne površine, ki morajo biti določene pred začetkom izvajanja del. To velja tudi za začasne deponije materiala, ki nastane pri izkopu gradbene jame;
-
monitoring sestave zemeljskega izkopa glede vsebnosti nevarnih snovi. Če se ugotovijo vsebnosti snovi, ki presegajo mejne vrednosti za zemeljski izkop, se pred nadaljevanjem izkopavanja opredeli drug, s predpisi določen način odstranjevanja oziroma deponiranja zemeljskega izkopa;
-
pri gradnji se uporabljajo le materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje;
-
gorivo za gradbene stroje se dovaža sproti in po potrebi.