27. člen
(varstvo naravnih vrednot)
(1)
Celotno območje Krasa, preko katerega poteka drugi tir železniške proge Divača–Koper, spada med območja pričakovanih naravnih vrednot, zlasti geoloških in podzemeljskih geomorfoloških. Z vidika varstva naravnih vrednot je treba zagotoviti na celotni trasi spremljanje stanja med zemeljskimi in gradbenimi deli. Občasen naravovarstveni nadzor nad gradnjo z vidika dokumentiranja in varstva geoloških in podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot zagotovi investitor, izvajajo pa ga ustrezne raziskovalne institucije.
(2)
Krajinski park Beka–Soteska Glinščice z dolino Griže in ponornimi jamami in arheološkimi lokalitetami Lorencon in grad nad Botačem:
-
Pred pričetkom pripravljalnih del oziroma gradnje je treba opraviti fotografsko in filmsko dokumentacijo območja krajinskega parka, ki bo prizadeto z gradnjo (površinski del trase in območje dostopne poti), in sicer:
a)
enkrat fotografiranje in snemanje v zimskem času, enkrat fotografiranje in snemanje v času vegetacije,
b)
detajlna fotografska dokumentacija: trase dostopne ceste; soteske Glinščice na odseku, kjer se dostopna cesta spusti v bližino vodotoka; odseka od profila 16 na dostopni cesti do državne meje; območja nasipa in portalov; območja trase transportnih trakov.
-
Pred začetkom del mora investitor pridobiti hidrološko speleoško študijo območja krajinskega parka s poudarkom na Beško–Ocizeljskem sistemu (pretakanje vode, nihanje vodne gladine ob različnih vodostajih, sledilni poizkus) za vplivno območje gradnje. Enako študijo mora investitor pridobiti tudi po končanih delih ali vsaj v obdobju dveh let po zaključku del.
-
Na zavarovanem območju je prepovedano vsakršno začasno ali stalno deponiranje izkopanega materiala in ostalega gradbenega materiala.
-
Med izvajanjem pripravljalnih, zemeljskih in gradbenih del na širšem območju trase, vključno z vsemi dovoznimi cestami in potmi, mora investitor zagotoviti naravovarstveni nadzor, katerega krasoslovni in geološki del se lahko opravi v okviru krasoslovnega in geološkega nadzora celotne trase.
-
Na območju, ki bo zaradi gradbenih del poškodovano oziroma uničeno, je treba pred posegom izvesti popis indikatorskih živalskih skupin (npr. vodni nevretenčarji, ribe, plazilci, ptice, mali sesalci) in rastlinskih vrst ter kartiranje habitatov.
-
Zagotovljeni morajo biti vsi možni tehnični ukrepi za preprečevanje onesnaženja zavarovanega območja.
-
Na flišnem delu trase se zaradi velike nevarnosti erozije načrtuje sanacijo razgaljenega, odkopanega ali kako drugače spremenjenega površja, še posebej na vhodih in izhodih iz predora.
Na območju poteka drugega tira in dostopne ceste v dolini Glinščice je zaradi težnje po ožanju trase načrtovana izgradnja več podpornih in opornih zidov. Območja servisnih platojev, portalov, nasipnih, vkopnih brežin ter območja ob dovoznih in servisnih cestah je treba zasaditi z avtohtono vegetacijo. Po končanih gradbenih delih je treba vse začasne gradbene in ostale degradirane površine sanirati in vzpostaviti v prvotno stanje. Treba je zagotoviti posebne ukrepe za zmanjšanje požarne ogroženosti območij ob odprtem delu trase oziroma na območju naravnih vrednot (posebno ogrožena področja se sistemsko loči z obstoječimi in novimi pobočnimi protipožarnimi potmi) ter izdelati načrt za hitro ukrepanje in učinkovito gašenje v primeru požara.
Izravnalni ukrepi zaradi okrnitve narave (v nadaljnjem besedilu: izravnalni ukrepi):
Trasa II. tira od km 9+000 do km 10+000 posega v krajinski park Beka–Soteska Glinščice z dolino Griže in ponornimi jamami in arheološkimi lokalitetami Lorencon in grad nad Botačem, zaradi česar bo uničen del geomorfoloških in hidroloških naravnih vrednot na zavarovanem območju. Povzročena okrnitev narave se bo nadomestila z izravnalnimi ukrepi. Izravnalni ukrepi se nanašajo na ureditev in predstavitev Krajinskega parka Beka. Obseg, način izvedbe in financiranje izravnalnih ukrepov je predmet sporazuma, sklenjenega med ministrstvom, pristojnim za promet, in ministrstvom, pristojnim za varstvo narave, ter v sodelovanju z Občino Hrpelje-Kozina, in poleg drugih vsebin obsegajo tudi ureditev območja vhoda v Krajinski park Beka iz šestega odstavka 3. člena in 26.a člena te uredbe. Izravnalni ukrepi morajo biti izvedeni najkasneje do izdaje uporabnega dovoljenja.
(3)
Jame:
-
Investitor je dolžan pridobiti dokumentacijo stanja (tlorisi, natančni opisi jam in njihovo stanje) vseh zavarovanj jam, ki bodo potencialno tangirane z gradnjo.
-
Na območju vpliva na jame (površje nad znanimi tlorisi jam, povodje ponornic, ki teko v, oziroma skozi jame) je prepovedano izvajati vse tiste posege, ki bi lahko ogrozili ali kako drugače uničili jame.
-
Načrtovana je zatravitev in zasaditev razgaljenih površin v okolici jam in drugih speoleoloških pojavov z avtohtono vegetacijo.
-
Med izvajanjem pripravljalnih, zemeljskih in gradbenih del na območju zavarovanih jam mora investitor zagotoviti naravovarstveni nadzor, katerega krasoslovni in geološki del se lahko opravi na vplivnem območju gradbišča v okviru krasoslovnega in geološkega nadzora celotne trase.
-
Odpadki in drug material se ne odlagajo ali skladiščijo v jami, tekoči odpadki se ne odvajajo ali izlivajo v jamo.
-
Vhod se ne zasipava, v neposredni okolici se material ne odlaga in ne skladišči.
-
Vegetacijska odeja, vključno z njenim odstranjevanjem, se spreminja le v takšnem obsegu, da se ne spremenijo kakovostne (kemične) in količinske lastnosti pronicajoče vode.
-
Nevarnih snovi, kakor so nafta in naftni derivati, kemikalije in podobne snovi, se ne pretovarja in ne skladišči v bližini jam.
-
V primeru gradnje v bližini vhoda v jamo se vhod v jamo označi.
-
Ob odkritju dela narave, za katerega se domneva, da ima lastnosti jame ali fosilov, mora izvajalec o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave, oziroma mora o svojem odkritju sporočiti izvajalcu krasoslovnega nadzora v skladu z elaboratom o monitoringu, ki je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Dokler niso določeni nadaljnji ukrepi (dodatni omilitveni ukrepi), mora izvajalec del zagotoviti, da se najdba ohrani na istem mestu ter da se ne poškoduje ali uniči.
-
Med gradnjo se zagotovi biološki nadzor novo odkritih jamskih habitatov in omogoči zavarovanje najvrednejših delov.
(4)
Naravne vrednote:
-
pri gradnji se jih ne sme poškodovati. Zemeljska dela (izravnavanje, poglabljanje terena, nasipavanje, zasipavanje) se izvajajo tako, da se ohranjajo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto in tako, da je njena podoba čim manj spremenjena – na območju naravnih vrednot je obseg gradbišč omejen na minimalno potrebno površino, tako širino trase kakor tudi širino dostopnih cest. Območje gradbišča se obda z varovalno ograjo;
-
tresljaji zaradi eksplozij ali iz drugih virov ne smejo ogroziti stabilnosti naravne vrednote;
-
na njenem območju se ne odlagajo ali skladiščijo odpadki in drug material, vključno z odpadnim izkopnim ali gradbenim materialom.
(5)
Na območjih naravne vrednote Glinščica se ohranjajo sestoji trstičja in grmovnic na bregovih vodotokov; obrežna vegetacija se kosi izmenično v vsaki sezoni en breg (ali po odsekih), in sicer izven gnezditvenega obdobja (glavno gnezditveno obdobje traja od aprila do konca junija).