1. Pogodbenice zahtevajo, da v primeru nastanka škode ustrezen upravljavec ali upravljavci ob upoštevanju zahtev pristojnega organa:
(a) nemudoma obvestijo pristojni organ;
(b) ocenijo škodo in
(c) sprejmejo ustrezne odzivne ukrepe.
2.
Pristojni organ:
(a) ugotovi, kateri upravljavec je povzročil škodo;
(b) oceni škodo in
(c) določi, katere odzivne ukrepe naj upravljavec sprejme.
3.
Kadar ustrezne informacije, vključno z razpoložljivimi znanstvenimi informacijami ali razpoložljivimi informacijami v Uradu za izmenjavo informacij, kažejo, da obstaja zadostna verjetnost, da bo nastala škoda, če ne bodo sprejeti pravočasni odzivni ukrepi za njeno preprečitev, se od upravljavca zahteva, da sprejme ustrezne odzivne ukrepe, da jo prepreči.
4.
Ustrezne odzivne ukrepe lahko izvede tudi pristojni organ, še zlasti kadar tega ne naredi upravljavec.
5.
Pristojni organ lahko od upravljavca zahteva povrnitev stroškov in izdatkov ter v zvezi s tem ocenitev škode in izvedbo ustreznih odzivnih ukrepov. Pogodbenice pa lahko v svoji notranji zakonodaji določijo primere, ko od upravljavca ni treba zahtevati povrnitve stroškov in izdatkov.
6.
Odločitve pristojnega organa, da mora upravljavec sprejeti odzivne ukrepe, morajo biti utemeljene. Upravljavec je o njih uradno obveščen. Notranja zakonodaja zagotovi pravna sredstva, vključno z možnostjo upravne ali sodne presoje takih odločitev. Pristojni organ v skladu z notranjo zakonodajo upravljavca obvesti tudi o razpoložljivih pravnih sredstvih. Uporaba takih pravnih sredstev pristojnemu organu ne preprečuje, da v ustreznih okoliščinah sprejema odzivne ukrepe, razen če notranja zakonodaja ne določa drugače.
7.
Pri izvajanju tega člena lahko pogodbenice zaradi opredelitve posebnih odzivnih ukrepov, ki jih zahteva ali sprejme pristojni organ, po potrebi ocenijo, ali so odzivni ukrepi že obravnavani v notranji zakonodaji o civilni odgovornosti.
8.
Odzivni ukrepi se izvajajo v skladu z notranjo zakonodajo.