Storitve, opredeljene v 10. členu, je treba v zavarovalnem primeru zagotoviti vsaj zavarovanim osebam, ki so dopolnile ali katerih hranilec družine je dopolnil zahtevano dobo, ki je potrebna za preprečevanje zlorab.
Storitve, opredeljene v 10. členu, morajo biti zagotovljene, dokler traja zavarovalni primer, s tem da so med boleznijo lahko omejene na 26 tednov za vsak posamezen primer, storitev pa se ne sme začasno ustaviti, dokler se osebi izplačuje dajatev za bolezen, predvidi pa se tudi možnost za podaljšanje tega obdobja pri določenih boleznih, za katere je priznano, da zahtevajo podaljšano nego.