ČLEN 5
Izročitev in pregon
1. Vsaka država članica, ki po svoji zakonodaji ne izroča svojih državljanov, sprejme potrebne ukrepe, da vzpostavi jurisdikcijo nad kaznivimi dejanji, ki jih je določila v skladu s členoma 1 in 2(1), kadar jih storijo njeni državljani zunaj njenega ozemlja.
2. Država članica mora predložiti primer svojim pristojnim organom zaradi pregona, če je to potrebno, kadar državljan države članice v drugi državi članici domnevno stori kaznivo dejanje, ki vključuje ravnanje iz členov 1 in 2(1) in te osebe ne izroči drugi državi članici samo na podlagi njenega državljanstva. Da se omogoči pregon, se v skladu s postopki iz člena 6 Evropske konvencije o izročitvi pošljejo dokumentacija, podatki in dokazno gradivo v zvezi s kaznivim dejanjem. Država članica prosilka se obvesti o začetem pregonu in njegovem izidu.
3. Država članica ne sme zavrniti izročitve v primeru goljufije, ki škoduje finančnim interesom Evropskih skupnosti, samo zato, ker se nanaša na kršitev v zvezi z davki ali carinskimi dajatvami.
4. V tem členu se izraz državljani države članice razlaga v skladu z vsako izjavo, ki jo je država članica dala na podlagi člena 6(1)(b) Evropske konvencije o izročitvi in odstavka 1(c) navedenega člena.