1. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se v njeni kazenski zakonodaji opisi kaznivih dejanj, ki ustrezajo ravnanju iz člena 1 konvencije in jih storijo njeni nacionalni uradniki pri opravljanju svojih funkcij, uporabljajo podobno kot v primerih, ko ta kazniva dejanja pri opravljanju svojih nalog storijo uradniki Skupnosti.
2. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se v njeni kazenski zakonodaji opisi kaznivih dejanj iz odstavka 1 tega člena in iz členov 2 in 3, pri katerih so pri opravljanju svojih funkcij udeleženi vladni ministri, izvoljeni člani parlamenta, člani najvišjih sodišč ali člani računskega sodišča, uporabljajo podobno kot v primerih, ko so pri takih kaznivih dejanjih pri opravljanju svojih funkcij udeleženi člani Komisije Evropskih skupnosti, Evropskega parlamenta, Evropskega sodišča oziroma Računskega sodišča Evropskih skupnosti.
3. Kadar je država članica sprejela posebno zakonodajo glede dejanj ali opustitev dejanj, za katere so zaradi svojega posebnega političnega položaja v tej državi članici odgovorni vladni ministri, odstavka 2 tega člena ni treba uporabljati pod pogojem, da država članica zagotovi, da kazenska zakonodaja za izvajanje členov 2 in 3 in odstavka 1 tega člena zajema člane Komisije Evropskih skupnosti.
4. Odstavki 1, 2 in 3 ne posegajo v določbe, ki se v vsaki državi članici uporabljajo za kazenske postopke in določanje pristojnega sodišča.
5. Ta protokol se glede odvzema imunitete uporablja v skladu z ustreznimi določbami pogodb o ustanovitvi Evropskih skupnosti, protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti, statuta Sodišča Evropskih skupnosti in z besedili, sprejetimi za njihovo izvajanje.