Sporazum se v izvirniku v angleškem jeziku in v prevodu v slovenskem jeziku glasi:
A G R E E M E N T <BR>ON THE CONSERVATION OF AFRICAN-EURASIAN MIGRATORY WATERBIRDS
THE CONTRACTING PARTIES,
RECALLING that the Convention on the Conservation of Migratory Species of Wild Animals, 1979, encourages international cooperative action to conserve migratory species;
RECALLING further that the first meeting of the Conference of the Parties to the Convention, held in Bonn in October 1985, instructed the Secretariat of the Convention to take appropriate measures to develop an Agreement on Western Palearctic Anatidae;
CONSIDERING that migratory waterbirds constitute an important part of the global biological diversity which, in keeping with the spirit of the Convention on Biological Diversity, 1992, and Agenda 21 should be conserved for the benefit of present and future generations;
AWARE of the economic, social, cultural and recreational benefits accruing from the taking of certain species of migratory waterbirds and of the environmental, ecological, genetic, scientific, aesthetic, recreational, cultural, educational, social and economic values of waterbirds in general;
CONVINCED that any taking of migratory waterbirds must be conducted on a sustainable basis, taking into account the conservation status of the species concerned over their entire range as well as their biological characteristics;
CONSCIOUS that migratory waterbirds are particularly vulnerable because they migrate over long distances and are dependent on networks of wetlands that are decreasing in extent and becoming degraded through non-sustainable human activities, as is expressed in the Convention on Wetlands of International Importance, especially as Waterfowl Habitat, 1971;
RECOGNIZING the need to take immediate action to stop the decline of migratory waterbird species and their habitats in the geographic area of the African-Eurasian waterbird migration systems;
CONVINCED that the conclusion of a multilateral Agreement and its implementation through coordinated or concerted action will contribute significantly to the conservation of migratory waterbirds and their habitats in the most efficient manner, and will have ancillary benefits for many other species of animals and plants; and
ACKNOWLEDGING that effective implementation of such an Agreement will require assistance to be provided to some Range States for research, training and monitoring of migratory waterbird species and their habitats, for the management of those habitats as well as for the establishment or improvement of scientific and administrative institutions for the implementation of this Agreement,
HAVE AGREED AS FOLLOWS:
ARTICLE I
Scope, Definitions and Interpretation
1. The geographic scope of this Agreement is the area of the migration systems of African-Eurasian waterbirds, as defined in Annex 1 to this Agreement, hereafter referred to as the “Agreement Area“.
2. For the purpose of this Agreement:
(a) “Convention“ means the Convention on the Conservation of Migratory Species of Wild Animals, 1979;
(b) “Convention Secretariat“ means the body established under Article IX of the Convention;
(c) “Waterbirds“ means those species of birds that are ecologically dependent on wetlands for at least part of their annual cycle, have a range which lies entirely or partly within the Agreement Area and are listed in Annex 2 to this Agreement;
(d) “Agreement secretariat“ means the body established under Article VI, paragraph 7, subparagraph (b), of this Agreement;
(e) “Parties“ means, unless the
POGODBENICE SO SE
OB SKLICEVANJU na to, da Konvencija o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali iz leta 1979 spodbuja skupno mednarodno ukrepanje za ohranitev selitvenih vrst;
TUDI OB SKLICEVANJU na to, da je Konferenca pogodbenic konvencije na svojem prvem zasedanju oktobra 1985 v Bonnu naročila sekretariatu konvencije, naj stori vse potrebno, da pripravi sporazum o zahodnopaleoarktičnih plovcih (Anatidae);
OB UPOŠTEVANJU, da so selitvene vodne ptice pomemben del svetovne biološke raznovrstnosti, ki jih je treba glede na Konvencijo o biološki raznovrstnosti iz leta 1992 in Agendo 21 ohraniti v dobro sedanje in prihodnjih generacij;
KER SE ZAVEDAJO gospodarskih, družbenih, kulturnih in rekreacijskih koristi odvzemanja nekaterih vrst selitvenih vodnih ptic iz narave ter okoljske, ekološke, genske, znanstvene, estetske, rekreacijske, kulturne, izobraževalne, družbene in gospodarske vrednosti vodnih ptic na splošno;
PREPRIČANE, da mora kakršno koli odvzemanje selitvenih vodnih ptic iz narave temeljiti na trajnosti ob upoštevanju ohranitvenega stanja posamezne vrste na njenem celotnem območju razširjenosti in njenih bioloških značilnostih;
KER SE ZAVEDAJO, da so selitvene vodne ptice posebej ranljive, ker se selijo na velike razdalje in so odvisne od omrežja mokrišč, ki se manjšajo in propadajo zaradi netrajnostnih človekovih dejavnosti, kakor je navedeno v Konvenciji o močvirjih, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot prebivališča močvirskih ptic iz leta 1971;
KER PRIZNAVAJO potrebo po takojšnjem ukrepanju, da se ustavi zmanjševanje vrst selitvenih vodnih ptic in njihovih habitatov na zemljepisnem območju sistemov selitvenih poti afriško-evrazijskih vodnih ptic;
PREPRIČANE, da bosta sklenitev večstranskega sporazuma in njegovo izvajanje z usklajenim in skupnim ukrepanjem pomembno in najučinkoviteje prispevala k ohranjanju selitvenih vodnih ptic in njihovih habitatov ter bosta poleg tega koristila tudi mnogim drugim živalskim in rastlinskim vrstam, in
KER PRIZNAVAJO, da bo treba za učinkovito izvajanje takega sporazuma nekaterim državam na območju razširjenosti pomagati pri raziskavah, usposabljanju in spremljanju stanja vrst selitvenih vodnih ptic in njihovih habitatov, pri njihovem upravljanju ter ustanavljanju ali krepitvi znanstvenih in upravnih institucij za izvajanje tega sporazuma,
SPORAZUMELE O TEM:
I. ČLEN
Področje uporabe, pomen izrazov in razlaga
1. Zemljepisno območje uporabe tega sporazuma je območje sistemov selitvenih poti afriško-evrazijskih vodnih ptic, kot je opredeljeno v prilogi 1 k temu sporazumu, v nadaljnjem besedilu “območje sporazuma“.
2. V tem sporazumu:
(a)
“konvencija“ pomeni Konvencijo o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali iz leta 1979;
(b)
“sekretariat konvencije“ pomeni telo, ustanovljeno po 9. členu konvencije;
(c)
“vodne ptice“ pomeni tiste vrste ptic, ki so vsaj del svojega letnega cikla ekološko odvisne od mokrišč, katerih območje razširjenosti je v celoti ali deloma na območju sporazuma in so navedene v prilogi 2 k temu sporazumu;
(d)
“sekretariat sporazuma“ pomeni telo, ustanovljeno skladno s pododstavkom (b) sedmega odstavka VI. člena tega sporazuma;
(e)
“pogodbenice“ pomeni pogodbenice tega sporazuma, razen kadar ni drugače navedeno v sobesedilu, in
(f)
“prisotne in glasujoče pogodbenice“ pomeni pogodbenice, ki so prisotne in glasujejo za ali proti; tiste, ki se glasovanja vzdržijo, se ne štejejo med prisotne in glasujoče pogodbenice.
Poleg tega imajo izrazi, opredeljeni v pododstavkih (a) do (k) 1. člena konvencije, s potrebnimi spremembami enak pomen v tem sporazumu.
3. Ta sporazum je SPORAZUM v smislu tretjega odstavka 4. člena konvencije.
4. Priloge k temu sporazumu so njegov sestavni del. Navajanje sporazuma vključuje navajanje njegovih prilog.
II. ČLEN
Temeljna načela
1. Pogodbenice usklajeno ukrepajo, da ohranijo ali obnovijo ugodno stanje ohranjenosti vrst selitvenih vodnih ptic. V ta namen v mejah svoje državne jurisdikcije uporabljajo ukrepe, predpisane v III. členu, skupaj s posebnimi ukrepi, določenimi v akcijskem načrtu, predvidenem v IV. členu tega sporazuma.
2. Pri izvajanju ukrepov, predpisanih v prvem odstavku, pogodbenice upoštevajo previdnostno načelo.
III. ČLEN
Splošni ohranitveni ukrepi
1. Pogodbenice storijo vse potrebno, da ohranijo selitvene vodne ptice ter pri tem posebno pozornost posvetijo ogroženim vrstam in vrstam z neugodnim stanjem ohranjenosti.
2. V ta namen pogodbenice:
(a)
ogroženim vrstam selitvenih vodnih ptic na območju sporazuma namenijo enako stopnjo strogega varstva, kot je predvideno v četrtem in petem odstavku 3. člena konvencije;
(b)
zagotovijo, da kakršna koli uporaba selitvenih vodnih ptic temelji na oceni najboljšega razpoložljivega znanja o njihovi ekologiji ter je trajnostna za vrsto in ekološke sisteme, ki jo vzdržujejo;
(c)
določijo območja in habitate selitvenih vodnih ptic, ki se pojavljajo na njihovem ozemlju, ter spodbujajo varstvo, upravljanje, sanacijo in obnavljanje teh območij skupaj s tistimi telesi iz odstavkov (a) in (b) IX. člena tega sporazuma, ki se ukvarjajo z ohranjanjem habitatov;
(d)
usklajujejo svoja prizadevanja, da zagotovijo ohranitev, ali kadar je primerno, ponovno vzpostavitev omrežja primernih habitatov na celotnem območju razširjenosti vsake posamezne vrste selitvenih vodnih ptic, zlasti kadar se mokrišča raztezajo čez območje več pogodbenic tega sporazuma;
(e)
raziščejo probleme, ki jih povzročajo ali jih bodo verjetno povzročile človekove dejavnosti, in si prizadevajo izvesti sanacijske ukrepe, ki vključujejo sanacijo in obnovo habitata, in nadomestne ukrepe za izgubo habitata;
(f)
sodelujejo ob izrednih razmerah, ko je potrebno skupno mednarodno ukrepanje, pri določanju vrst selitvenih vodnih ptic, ki so v takih razmerah najranljivejše, ter pri oblikovanju ustreznih postopkov v izrednih razmerah, da zagotovijo povečano varstvo teh vrst v takih razmerah, in pripravi smernic v pomoč posameznim pogodbenicam pri obvladovanju takih razmer;
(g)
prepovejo namerno vnašanje tujerodnih vrst vodnih ptic v okolje in storijo vse potrebno, da preprečijo nenamerno izpuščanje takih vrst, če bi tak vnos ali izpust posegal v ohranitveni status prosto živečega živalstva in rastlinstva; če so bile tujerodne vrste vodnih ptic že vnesene, pogodbenice z ustreznimi ukrepi preprečijo, da bi te vrste ogrozile domorodne vrste;
(h)
začnejo ali podprejo raziskave biologije in ekologije selitvenih vodnih ptic skupaj z uskladitvijo metod raziskovanja in spremljanja stanja, ter kadar je primerno, izdelavo skupnih programov ali programov sodelovanja pri raziskovanju in spremljanju stanja;
(i)
analizirajo svoje potrebe po usposabljanju, med drugim za študije selitvenih vodnih ptic, spremljanje stanja, obročkanje in upravljanje mokrišč, zato da določijo prednostne teme in področja za usposabljanje ter sodelujejo pri razvijanju in zagotavljanju ustreznih programov usposabljanja;
(j)
oblikujejo in ohranjajo programe za ozaveščanje in povečevanje razumevanja vsebin ohranjanja selitvenih vodnih ptic na splošno in posameznih ciljev in določb tega sporazuma;
(k)
izmenjujejo informacije in izsledke programov raziskav, spremljanja stanja, ohranjanja in izobraževanja, in
(l)
sodelujejo zato, da si pomagajo pri izvajanju tega sporazuma, zlasti pri raziskovanju in spremljanju stanja.
IV. ČLEN
Akcijski načrt in navodila za ohranjanje
1. Akcijski načrt je dodan kot priloga 3 k temu sporazumu. Določa ukrepe, ki jih pogodbenice izvajajo v zvezi s prednostnimi vrstami in zadevami pod navedenimi točkami skladno s splošnimi ohranitvenimi ukrepi iz III. člena tega sporazuma:
(a)
ohranjanje vrst,
(b)
ohranjanje habitatov,
(c)
vodenje človekovih dejavnosti,
(d)
raziskave in spremljanje stanja,
(e)
izobraževanje in obveščanje in
(f)
izvajanje.
2. Akcijski načrt se pregleda na vsaki redni seji zasedanja pogodbenic ob upoštevanju navodil za ohranjanje.
3. Spremembe akcijskega načrta sprejme zasedanje pogodbenic ob upoštevanju določb III. člena tega sporazuma.
4. Navodila za ohranjanje se predložijo zasedanju pogodbenic v sprejetje na prvi seji in se redno pregledujejo.
V. ČLEN
Izvajanje in financiranje
1. Vsaka pogodbenica:
(a)
imenuje organ ali organe za izvajanje tega sporazuma, ki med drugim spremljajo vse dejavnosti, ki bi lahko vplivale na stanje ohranjenosti tistih vrst selitvenih vodnih ptic, katerih država na območju razširjenosti je pogodbenica;
(b)
imenuje točko za stike z drugimi pogodbenicami in nemudoma sporoči njeno ime in naslov sekretariatu sporazuma, ki ga takoj sporoči drugim pogodbenicam, in
(c)
za vsako redno sejo zasedanja pogodbenic, začenši z drugo sejo, pripravi poročilo o svojem izvajanju sporazuma, v katerem posebej navede ukrepe ohranjenosti, ki jih je izvedla. Oblika takih poročil se določi na prvi seji zasedanja pogodbenic, in če je potrebno, pregleda na kateri koli naslednji seji zasedanja pogodbenic. Vsako poročilo se vsaj sto dvajset dni pred redno sejo zasedanja pogodbenic, za katerega je bilo pripravljeno, predloži sekretariatu sporazuma, ki njegove kopije nemudoma pošlje drugim pogodbenicam.
2. (a) Vsaka pogodbenica prispeva v proračun sporazuma skladno z razdelilnikom prispevkov Združenih narodov. Prispevki se omejijo na največ 25 odstotkov celotnega proračuna za pogodbenico, ki je država na območju razširjenosti. Nobeni regionalni organizaciji za gospodarsko povezovanje ni treba prispevati več kot 2,5 odstotka upravnih stroškov.
(b)
Odločitve, ki se nanašajo na proračun, in kakršne koli spremembe razdelilnika prispevkov, ki bodo morda potrebne, soglasno sprejme zasedanje pogodbenic.
3. Zasedanje pogodbenic lahko s prostovoljnimi prispevki pogodbenic ali iz kakršnih koli drugih virov ustanovi ohranitveni sklad za financiranje spremljanja stanja, raziskav, usposabljanja in projektov, ki se nanašajo na ohranjanje selitvenih vodnih ptic skupaj z varstvom in upravljanjem.
4. Pogodbenice so spodbujane, da drugim pogodbenicam ponudijo usposabljanje ter strokovno in finančno pomoč na večstranski ali dvostranski ravni ter jim tako pomagajo pri izvajanju določb tega sporazuma.
VI. ČLEN
Zasedanje pogodbenic
1. Zasedanje pogodbenic je organ odločanja tega sporazuma.
2. Depozitar ob posvetovanju s sekretariatom konvencije skliče sejo zasedanja pogodbenic najkasneje eno leto po začetku veljavnosti tega sporazuma. Potem sekretariat sporazuma sklicuje redne seje zasedanja pogodbenic ob posvetovanju s sekretariatom konvencije v presledkih največ treh let, razen če zasedanje pogodbenic ne odloči drugače. Kadar je mogoče, se take seje skličejo skupaj z rednimi zasedanji konference pogodbenic konvencije.
3. Na pisno zahtevo vsaj tretjine pogodbenic sekretariat sporazuma skliče izredno sejo zasedanja pogodbenic.
4. Združene narode, njihove specializirane agencije, Mednarodno agencijo za atomsko energijo, državo, ki ni pogodbenica sporazuma, in sekretariate mednarodnih konvencij, ki med drugim obravnavajo ohranjanje selitvenih vodnih ptic skupaj z varstvom in upravljanjem, lahko na sejah zasedanj pogodbenic predstavljajo opazovalci. Tudi agencijo ali telo, strokovno usposobljeno za vsebine ohranjanja ali raziskave selitvenih vodnih ptic, lahko na seji zasedanja pogodbenic predstavljajo opazovalci, razen če vsaj tretjina prisotnih pogodbenic temu ne nasprotuje.
5. Le pogodbenice imajo pravico glasovati. Vsaka pogodbenica ima en glas, regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje, ki so pogodbenice sporazuma, pa pri zadevah v njihovi pristojnosti uveljavljajo svojo pravico, da glasujejo s številom glasov, enakim številu svojih držav članic, ki so pogodbenice sporazuma. Regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje ne uveljavlja svoje pravice glasovanja, če njene države članice uveljavljajo svojo pravico, in obratno.
6. Če ni drugače določeno v tem sporazumu, se odločitve zasedanja pogodbenic sprejmejo soglasno, ali če soglasja ni mogoče doseči, z dvetretjinsko večino prisotnih in glasujočih pogodbenic.
7. Na svoji prvi seji zasedanje pogodbenic:
(a)
soglasno sprejme svoj poslovnik;
(b)
ustanovi sekretariat sporazuma v okviru sekretariata konvencije za opravljanje nalog sekretariata, navedenih v VIII. členu tega sporazuma;
(c)
ustanovi strokovni odbor, predviden v VII. členu tega sporazuma;
(d)
sprejme obliko poročil, ki jih je treba pripraviti skladno s pododstavkom (c) prvega odstavka V. člena tega sporazuma, in
(e)
sprejme merila za opredeljevanje izrednih razmer, pri katerih so potrebni nujni ohranitveni ukrepi, in določi način dodeljevanja pristojnosti za potrebno ukrepanje.
8. Na vsaki redni seji zasedanje pogodbenic:
(a)
obravnava dejanske in možne spremembe ohranitvenega stanja selitvenih vodnih ptic in habitatov, pomembnih za njihovo preživetje, ter dejavnikov, ki bi lahko vplivali nanje;
(b)
pregleda doseženi napredek in vse težave pri izvajanju tega sporazuma;
(c)
sprejme proračun in obravnava vse zadeve, povezane s finančno ureditvijo tega sporazuma;
(d)
obravnava vse zadeve, ki se nanašajo na sekretariat sporazuma in članstvo v strokovnem odboru;
(e)
sprejme poročilo, ki se pošlje pogodbenicam tega sporazuma in konferenci pogodbenic konvencije, in
(f)
določi čas in kraj naslednje seje.
9. Na seji zasedanje pogodbenic lahko:
(a) pogodbenicam da priporočila, kakor meni, da je potrebno ali primerno;
(b) sprejme posebne ukrepe za izboljšanje učinkovitosti tega sporazuma, in če je potrebno, izredne ukrepe, kot je predvideno v četrtem odstavku VII. člena tega sporazuma;
(c) obravnava predloge za spremembo tega sporazuma in o njih odloči;
(d) spremeni akcijski načrt skladno s tretjim odstavkom IV. člena tega sporazuma;
(e) ustanovi pomožna telesa, za katera meni, da so potrebna za pomoč pri izvajanju tega sporazuma, zlasti za usklajevanje s telesi, ustanovljenimi na podlagi drugih mednarodnih pogodb, konvencij in sporazumov s prekrivajočimi zemljepisnimi ter taksonomskimi področji uporabe, ter
(f) odloči o kateri koli drugi zadevi, ki se nanaša na izvajanje tega sporazuma.
VII. ČLEN
Strokovni odbor
1. Strokovni odbor sestavljajo:
(a)
devet strokovnjakov, ki zastopajo različne regije območja sporazuma skladno z uravnoteženo zemljepisno porazdelitvijo;
(b)
en predstavnik Mednarodne zveze za ohranitev narave (IUCN), en predstavnik Mednarodnega urada za raziskave vodnih ptic in mokrišč (IWRB) in en predstavnik Mednarodnega sveta za ohranjanje divjadi in prosto živečih živali in rastlin (CIC) in
(c)
po en strokovnjak z vsakega od teh področij: agrarna ekonomija, upravljanje divjadi in okoljsko pravo.
Postopek za imenovanje strokovnjakov, njihov mandat in postopek za imenovanje predsednika strokovnega odbora določi zasedanje pogodbenic. Predsednik lahko dovoli udeležbo največ štirih opazovalcev specializiranih mednarodnih medvladnih in nevladnih organizacij.
2. Če zasedanje pogodbenic ne odloči drugače, sestanke strokovnega odbora skliče sekretariat sporazuma skupaj z vsako redno sejo zasedanja pogodbenic in vsaj enkrat med rednimi sejami zasedanja pogodbenic.
3. Strokovni odbor:
(a)
zasedanju pogodbenic in prek sekretariata sporazuma pogodbenicam daje znanstvene in strokovne nasvete ter informacije;
(b)
zasedanju pogodbenic daje priporočila v zvezi z akcijskim načrtom, izvajanjem sporazuma in dodatnimi raziskavami, ki bi jih bilo treba izvesti;
(c)
za vsako redno sejo zasedanja pogodbenic pripravi poročilo o svojih dejavnostih in ga najkasneje sto dvajset dni pred sejo zasedanja pogodbenic predloži sekretariatu sporazuma, ki kopije poročila nemudoma pošlje pogodbenicam, in
(d)
opravlja vse druge naloge, ki mu jih dodeli zasedanje pogodbenic.
4. Kadar je po mnenju strokovnega odbora zaradi izrednih razmer treba sprejeti nujne ukrepe, da se prepreči poslabšanje ohranitvenega stanja ene ali več vrst selitvenih vodnih ptic, lahko strokovni odbor zaprosi sekretariat sporazuma, da skliče nujno sejo zadevnih pogodbenic. Te pogodbenice se sestanejo takoj, ko je mogoče, in čim prej določijo mehanizem za zavarovanje vrst, za katere je bilo ugotovljeno, da so posebej močno ogrožene. Kadar se na taki seji sprejme priporočilo, zadevne pogodbenice obvestijo druga drugo in sekretariat sporazuma, kaj so storile za njegovo izvedbo, ali razloge, zaradi katerih tega priporočila ni mogoče izvesti.
5. Strokovni odbor lahko ustanovi delovne skupine, ki so morda potrebne za opravljanje posebnih nalog.
VIII. ČLEN
Sekretariat sporazuma
Naloge sekretariata sporazuma so:
(a)
organizirati seje zasedanja pogodbenic in sestanke strokovnega odbora ter skrbeti za njihovo izvedbo;
(b)
izpeljati odločitve, ki jih nanj naslovi zasedanje pogodbenic;
(c)
spodbujati in usklajevati dejavnosti po sporazumu skupaj z akcijskim načrtom skladno z odločitvami zasedanja pogodbenic;
(d)
povezovati se z državami na območju razširjenosti, ki niso pogodbenice, in omogočati usklajevanje med pogodbenicami ter z mednarodnimi in nacionalnimi organizacijami, katerih dejavnosti so neposredno ali posredno pomembne za ohranjanje selitvenih vodnih ptic skupaj z varstvom in upravljanjem;
(e)
zbirati in vrednotiti informacije, ki bodo izboljšale uresničevanje ciljev in izvajanje sporazuma, ter urediti ustrezno razširjanje takih informacij;
(f)
opozarjati zasedanje pogodbenic na zadeve, ki se nanašajo na cilje tega sporazuma;
(g)
pošiljati kopije poročil organov iz pododstavka (a) prvega odstavka V. člena tega sporazuma in strokovnega odbora skupaj s kopijami poročil, ki jih mora zagotoviti na podlagi odstavka (h) tega člena vsem pogodbenicam najkasneje šestdeset dni pred začetkom vsake redne seje zasedanja pogodbenic;
(h)
za vsako leto in vsako redno sejo zasedanja pogodbenic pripraviti poročilo o delu sekretariata in izvajanju sporazuma;
(i)
upravljati proračun sporazuma in ohranitveni sklad, če se ustanovi;
(j)
obveščati najširšo javnost o sporazumu in njegovih ciljih ter
(k)
opravljati vse druge naloge, ki mu jih po tem sporazumu zaupa zasedanje pogodbenic.
IX. ČLEN
Odnosi z mednarodnimi telesi, ki se ukvarjajo s selitvenimi vodnimi pticami in njihovimi habitati
Sekretariat sporazuma se posvetuje:
(a)
redno s sekretariatom konvencije, in kadar je primerno, s telesi, pristojnimi za naloge sekretariata po sporazumih, sklenjenih na podlagi tretjega in četrtega odstavka 4. člena konvencije, ki so pomembni za selitvene vodne ptice, Konvenciji o močvirjih, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot prebivališča močvirskih ptic iz leta 1971, Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst iz leta 1973, Afriški konvenciji o ohranjanju narave in naravnih virov iz leta 1968, Konvenciji o varstvu prosto živečega evropskega živalstva in rastlinstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov iz leta 1979 ter Konvenciji o biološki raznovrstnosti iz leta 1992, da bi zasedanje pogodbenic sodelovalo s pogodbenicami teh konvencij pri vseh zadevah skupnega interesa ter zlasti pri pripravljanju in izvajanju akcijskega načrta;
(b)
s sekretariati drugih ustreznih konvencij in mednarodnih dokumentov v zvezi z zadevami skupnega interesa in
(c)
z drugimi organizacijami, usposobljenimi za ohranjanje selitvenih vodnih ptic in njihovih habitatov skupaj z varstvom in upravljanjem, ter za raziskave, izobraževanje in ozaveščanje.
X. ČLEN
Spremembe sporazuma
1. Ta sporazum se lahko spremeni na redni ali izredni seji zasedanja pogodbenic.
2. Spremembe lahko predlaga vsaka pogodbenica.
3. Besedilo vsake predlagane spremembe in razlogi zanjo se sporočijo sekretariatu sporazuma najkasneje sto petdeset dni pred začetkom seje. Sekretariat sporazuma kopije takoj pošlje pogodbenicam. Pogodbenice sporočijo sekretariatu sporazuma kakršne koli pripombe k besedilu najkasneje šestdeset dni pred začetkom seje. Sekretariat, takoj ko je to mogoče, po zadnjem dnevu za predložitev pripomb sporoči pogodbenicam vse pripombe, predložene do tega dne.
4. Sprememba sporazuma, razen spremembe prilog, se sprejme z dvetretjinsko večino pogodbenic, ki so prisotne in glasujejo, ter začne veljati za tiste pogodbenice, ki so jo sprejele, trideseti dan po dnevu, ko sta dve tretjini pogodbenic sporazuma na dan sprejetja spremembe deponirali svoje listine o sprejetju spremembe pri depozitarju. Za vsako pogodbenico, ki listino o sprejetju deponira po dnevu, ko sta dve tretjini pogodbenic deponirali svoje listine o sprejetju, začne sprememba veljati trideseti dan po dnevu, ko je deponirala svojo listino o sprejetju.
5. Dodatne priloge in spremembe prilog se sprejmejo z dvetretjinsko večino pogodbenic, ki so prisotne in glasujejo, ter začnejo veljati devetdeseti dan po dnevu, ko jih je sprejelo zasedanje pogodbenic, za vse pogodbenice, razen tistih, ki so izrazile pridržek skladno s šestim odstavkom tega člena.
6. V obdobju devetdesetih dni, predvidenem v petem odstavku tega člena, lahko katera koli pogodbenica s pisnim uradnim obvestilom depozitarju izrazi pridržek v zvezi z dodatno prilogo ali spremembo priloge. Tak pridržek se lahko kadar koli umakne s pisnim uradnim obvestilom depozitarju, dodatna priloga ali sprememba pa za to pogodbenico začne veljati trideseti dan po dnevu, ko je umaknila pridržek.
XI. ČLEN
Učinek tega sporazuma na mednarodne konvencije in zakonodajo
1. Določbe tega sporazuma ne vplivajo na pravice in obveznosti katere koli pogodbenice, ki izhajajo iz veljavnih mednarodnih pogodb, konvencij ali sporazumov.
2. Določbe tega sporazuma nikakor ne vplivajo na pravico katere koli pogodbenice, da ohrani ali sprejme strožje ukrepe za ohranitev selitvenih vodnih ptic in njihovih habitatov.
XII. ČLEN
Reševanje sporov
1. Vsak spor, ki lahko nastane med dvema ali več pogodbenicami zaradi razlage ali uporabe določb tega sporazuma, se rešuje s pogajanji med pogodbenicami v sporu.
2. Če se spor ne da rešiti skladno s prvim odstavkom tega člena, lahko pogodbenice z medsebojnim soglasjem predložijo spor arbitraži, zlasti Stalnemu arbitražnemu sodišču v Haagu, in arbitražna odločitev zavezuje pogodbenice, ki so spor predložile.
XIII. ČLEN
Podpis, ratifikacija, sprejetje, odobritev, pristop
1. Ta sporazum je na voljo za podpis vsem državam na območju razširjenosti ne glede na to, ali so območja pod njihovo jurisdikcijo na območju sporazuma, in regionalnim organizacijam za gospodarsko povezovanje, ki imajo med svojimi članicami vsaj eno državo na območju razširjenosti:
(a)
s podpisom brez pridržka glede ratifikacije, sprejetja ali odobritve ali
(b)
s podpisom s pridržkom glede ratifikacije, sprejetja ali odobritve, ki mu sledi ratifikacija, sprejetje ali odobritev.
2. Ta sporazum je na voljo za podpis v Haagu do dneva, ko začne veljati.
3. Ta sporazum je na voljo za sprejetje vsem državam na območju razširjenosti in regionalnim organizacijam za gospodarsko povezovanje iz prvega odstavka od dneva, ko začne veljati.
4. Listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu se deponirajo pri depozitarju.
XIV. ČLEN
Začetek veljavnosti
1. Ta sporazum začne veljati prvi dan tretjega meseca, potem ko je vsaj štirinajst držav na območju razširjenosti ali regionalnih organizacij za gospodarsko povezovanje, od katerih jih je vsaj sedem iz Afrike in sedem iz Evrazije, podpisalo sporazum brez pridržka glede ratifikacije, sprejetja ali odobritve ali deponiralo svoje listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi skladno s XIII. členom tega sporazuma.
2. Za katero koli državo na območju razširjenosti ali regionalno organizacijo za gospodarsko povezovanje, ki je ta sporazum:
(a)
podpisala brez pridržka glede ratifikacije, sprejetja ali odobritve;
(b)
ratificirala, sprejela ali odobrila ali
(c)
k njemu pristopila
po dnevu, ko je sporazum podpisalo brez pridržka oziroma ratificiralo, sprejelo ali odobrilo toliko držav na območju razširjenosti in regionalnih organizacij za gospodarsko povezovanje, kot je potrebno za začetek veljavnosti, ta sporazum začne veljati prvi dan tretjega meseca, potem ko je ta država ali organizacija podpisala sporazum brez pridržka ali deponirala svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.
XV. ČLEN
Pridržki
Za določbe tega sporazuma ne veljajo splošni pridržki. Vendar pa lahko katera koli država ali regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje ob podpisu brez pridržka glede ratifikacije, sprejetja ali odobritve oziroma ob deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi izrazi poseben pridržek glede katere koli vrste, vključene v ta sporazum, ali katere koli določbe akcijskega načrta. Država ali regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje, ki je izrazila tak pridržek, ga lahko kadar koli umakne s pisnim uradnim obvestilom depozitarju; določbe, ki so predmet pridržka, take države ali organizacije ne zavezujejo še trideset dni po umiku pridržka.
XVI. ČLEN
Odpoved
Pogodbenica lahko kadar koli odpove ta sporazum s pisnim uradnim obvestilom depozitarju. Odpoved začne veljati dvanajst mesecev po dnevu, ko je depozitar prejel uradno obvestilo.
XVII. ČLEN
Depozitar
1. Izvirnik tega sporazuma v arabskem, angleškem, francoskem in ruskem jeziku, pri čemer je vsaka različica enako verodostojna, se deponira pri vladi Kraljevine Nizozemske, ki je depozitar. Depozitar pošlje overjene kopije teh različic vsem državam in regionalnim organizacijam za gospodarsko povezovanje iz prvega odstavka XIII. člena tega sporazuma ter sekretariatu sporazuma, potem ko je ustanovljen.
2. Takoj ko sporazum začne veljati, depozitar pošlje overjeno kopijo sporazuma Sekretariatu Združenih narodov za registracijo in objavo skladno s 102. členom Ustanovne listine Združenih narodov.
3. Depozitar obvesti vse države in regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje, ki so podpisale sporazum ali k njemu pristopile, ter sekretariat sporazuma o:
(a)
vsakem podpisu;
(b)
vsakem deponiranju listin o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu;
(c)
datumu začetka veljavnosti tega sporazuma in vsake dodatne priloge ter vsake spremembe sporazuma ali njegovih prilog;
(d)
vsakem pridržku glede dodatne priloge ali spremembe priloge;
(e)
vsakem uradnem obvestilu o umiku pridržka in
(f)
vsakem uradnem obvestilu o odpovedi sporazuma.
Depozitar pošlje vsem državam in regionalnim organizacijam za gospodarsko povezovanje, ki so podpisale ta sporazum ali k njemu pristopile, ter sekretariatu sporazuma besedilo vsakega pridržka, vsake dodatne priloge in vsake spremembe sporazuma ali njegovih prilog.
Da bi to potrdili, so podpisani pooblaščenci, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali ta sporazum.
Sestavljeno v Haagu, 15. avgusta 1996.
Priloga 1
Opredelitev območja sporazuma
Meje območja sporazuma se opredelijo: od severnega tečaja proti jugu po
poldnevniku 130° z. do 75° s.; nato proti vzhodu in jugovzhodu skozi Rokav
vikonta Melvilla, Zaliv princa regenta, Zaliv Boothia, Foxovo kotlino, Foxov
in Hudsonov preliv do točke 60° s., 60° z. v severozahodnem Atlantskem
oceanu; nato proti jugovzhodu čez severozahodni Atlantski ocean do točke 50°
s., 30° z.; nato proti jugu po poldnevniku 30° z. do 10° s.; nato proti
jugovzhodu do ekvatorja na širini 20° z.; nato proti jugu po poldnevniku 20°
z. do 40° j.; nato proti vzhodu po vzporedniku 40° j. do 60° v.; nato proti
severu po poldnevniku 60° v. do 35° s.; nato proti vzhodu-severovzhodu po
ortodromi do točke 49° s., 87° 27' v. v zahodnem Altaju; nato proti
severovzhodu po ortodromi do obale Severnega ledenega morja na 130° v.; nato
proti severu po poldnevniku 130° v. do severnega tečaja. Skica območja
sporazuma je prikazana na zemljevidu.
Opredelitev območja sporazuma
Meje območja sporazuma se opredelijo: od severnega tečaja proti jugu po
poldnevniku 130° z. do 75° s.; nato proti vzhodu in jugovzhodu skozi Rokav
vikonta Melvilla, Zaliv princa regenta, Zaliv Boothia, Foxovo kotlino, Foxov
in Hudsonov preliv do točke 60° s., 60° z. v severozahodnem Atlantskem
oceanu; nato proti jugovzhodu čez severozahodni Atlantski ocean do točke 50°
s., 30° z.; nato proti jugu po poldnevniku 30° z. do 10° s.; nato proti
jugovzhodu do ekvatorja na širini 20° z.; nato proti jugu po poldnevniku 20°
z. do 40° j.; nato proti vzhodu po vzporedniku 40° j. do 60° v.; nato proti
severu po poldnevniku 60° v. do 35° s.; nato proti vzhodu-severovzhodu po
ortodromi do točke 49° s., 87° 27' v. v zahodnem Altaju; nato proti
severovzhodu po ortodromi do obale Severnega ledenega morja na 130° v.; nato
proti severu po poldnevniku 130° v. do severnega tečaja. Skica območja
sporazuma je prikazana na zemljevidu.
&fbco;binary entityId="a259b9b72-edac-4da7-bb1a-f8f7e65e8c6f" type="jpg"&fbcc;
Priloga 2
VRSTE VODNIH PTIC, NA KATERE SE NANAŠA TA SPORAZUM
VRSTE VODNIH PTIC, NA KATERE SE NANAŠA TA SPORAZUM
SPHENISCIDAE
Spheniscus demersus afriški pingvin
GAVIIDAE
Gavia stellata rdečegrli slapnik
Gavia arctica polarni slapnik
Gavia immer ledni slapnik
Gavia adamsii rumenokljuni slapnik
PODICIPEDIDAE
Tachybaptus ruficollis mali ponirek
Podiceps cristatus čopasti ponirek
Podiceps grisegena rjavovrati ponirek
Podiceps auritus zlatouhi ponirek
Podiceps nigricollis črnovrati ponirek
PELECANIDAE
Pelecanus onocrotalus rožnati pelikan
Pelecanus rufescens črnooki pelikan
Pelecanus crispus kodrasti pelikan
SULIDAE
Sula (Morus) capensis kapski strmoglavec
PHALACROCORACIDAE
Phalacrocorax coronatus
Phalacrocorax pygmeus pritlikavi kormoran
Phalacrocorax neglectus
Phalacrocorax carbo veliki kormoran
Phalacrocorax nigrogularis bronasti kormoran
Phalacrocorax capensis
ARDEIDAE
Egretta ardesiaca črna čaplja
Egretta vinaceigula
Egretta garzetta mala bela čaplja
Egretta gularis obalna čaplja
Egretta dimorpha
Ardea cinerea siva čaplja
Ardea melanocephala črnoglava čaplja
Ardea purpurea rjava čaplja
Casmerodius albus velika bela čaplja
Mesophoyx intermedia srednja bela čaplja
Bubulcus ibis kravja čaplja
Ardeola ralloides čopasta čaplja
Ardeola idae
Ardeola rufiventris
Nycticorax nycticorax kvakač
Ixobrychus minutus čapljica
Ixobrychus sturmii afriška čapljica
Botaurus stellaris bobnarica
CICONIIDAE
Mycteria ibis afriški nesit
Anastomus lamelligerus
Ciconia nigra črna štorklja
Ciconia abdimii
Ciconia episcopus
Ciconia ciconia bela štorklja
Leptoptilos crumeniferus afriški marabu
BALAENICIPITIDAE
Balaeniceps rex čevljekljun
THRESKIORNITHIDAE
Plegadis falcinellus plevica
Geronticus eremita klavžar
Threskiornis aethiopicus sveti ibis
Platalea leucorodia žličarka
Platalea alba afriška žličarka
PHOENICOPTERIDAE
Phoenicopterus ruber plamenec
Phoenicopterus minor mali plamenec
ANATIDAE
Dendrocygna bicolor rumeni žvižgač
Dendrocygna viduata vdovski žvižgač
Thalassornis leuconotus
Oxyura leucocephala beloglavka
Oxyura maccoa
Cygnus olor labod grbec
Cygnus cygnus labod pevec
Cygnus colombianus mali labod
Anser brachyrhynchus kratkokljuna gos
Anser fabalis njivska gos
Anser albifrons beločela gos
Anser erythropus mala gos
Anser anser siva gos
Branta leucopsis belolična gos
Branta bernicla grivasta gos
Branta ruficollis rdečevrata gos
Alopochen aegyptiacus nilska gos
Tadorna ferruginea rjasta kozarka
Tadorna cana
Tadorna tadorna duplinska kozarka
Plectropterus gambensis ostrožka
Sarkidiornis melanotos grbasta raca
Nettapus auritus
Anas penelope žvižgavka
Anas strepera konopnica
Anas crecca kreheljc
Anas capensis kapska raca
Anas platyrhynchos mlakarica
Anas undulata
Anas acuta dolgorepa raca
Anas erythrorhyncha rdečekljuna raca
Anas hottentota
Anas querquedula reglja
Anas clypeata raca žličarica
Marmaronetta angustirostris marmorna raca
Netta rufina tatarska žvižgavka
Netta erythrophthalma
Aythya ferina sivka
Aythya nyroca kostanjevka
Aythya fuligula čopasta črnica
Aythya marila rjavka
Somateria mollissima gaga
Somateria spectabilis pisana gaga
Polysticta stelleri ruska gaga
Clangula hyemalis zimska raca
Melanitta nigra črna raca
Melanitta fusca beloliska
Bucephala clangula zvonec
Mergus albellus mali žagar
Mergus serrator srednji žagar
Mergus merganser veliki žagar
GRUIDAE
Balearica pavonina pavji žerjav
Balearica regulorum afriški kronski žerjav
Grus leucogeranus snežni žerjav
Grus virgo deviški žerjav
Grus paradisea
Grus carunculatus
Grus grus žerjav
RALLIDAE
Sarothrura elegans
Sarothrura boehmi
Sarothrura ayresi
Rallus aquaticus mokož
Rallus caerulescens
Crecopsis egregia
Crex crex kosec
Amaurornis flavirostris
Porzana parva mala tukalica
Porzana pusilla pritlikava tukalica
Porzana porzana grahasta tukalica
Aenigmatolimnas marginalis progasta tukalica
Porphyrio alleni mala sultanka
Gallinula chloropus zelenonoga tukalica
Gallinula angulata
Fulica cristata grebenasta liska
Fulica atra liska
DROMADIDAE
Dromas ardeola čapljar
HAEMATOPODIDAE
Haematopus ostralegus morska sraka
Haematopus moquini
RECURVIROSTRIDAE
Himantopus himantopus polojnik
Recurvirostra avosetta sabljarka
BURHINIDAE
Burhinus senegalensis senegalska prilivka
GLAREOLIDAE
Pluvianus aegyptius krokodilji tekavec
Glareola pratincola rjava komatna tekica
Glareola nordmanni črna komatna tekica
Glareola ocularis
Glareola nuchalis
Glareola cinerea
CHARADRIIDAE
Pluvialis apricaria navadna prosenka
Pluvialis fulva sibirska prosenka
Pluvialis squatarola črna prosenka
Charadrius hiaticula komatni deževnik
Charadrius dubius mali deževnik
Charadrius pecuarius pritlikavi deževnik
Charadrius tricollaris trikomatni deževnik
Charadrius forbesi
Charadrius pallidus
Charadrius alexandrinus beločeli deževnik
Charadrius marginatus
Charadrius mongolus mongolski deževnik
Charadrius leschenaultii debelokljuni deževnik
Charadrius asiaticus kaspijski deževnik
Eudromias morinellus dular
Vanellus vanellus priba
Vanellus spinosus ostrogasta priba
Vanellus albiceps
Vanellus senegallus
Vanellus lugubris
Vanellus melanopterus
Vanellus coronatus
Vanellus superciliosus
Vanellus gregarius stepska priba
Vanellus leucurus belorepa priba
SCOLOPACIDAE
Scolopax rusticola sloka
Gallinago stenura ostrorepa kozica
Gallinago media čoketa
Gallinago gallinago kozica
Lymnocryptes minimus puklež
Limosa limosa črnorepi kljunač
Limosa lapponica progastorepi kljunač
Numenius phaeopus mali škurh
Numenius tenuirostris tenkokljuni škurh
Numenius arquata veliki škurh
Tringa erythropus črni martinec
Tringa totanus rdečenogi martinec
Tringa stagnatilis jezerski martinec
Tringa nebularia zelenonogi martinec
Tringa ochropus pikasti martinec
Tringa glareola močvirski martinec
Tringa cinerea sabljasti martinec
Tringa hypoleucos mali martinec
Arenaria interpres kamenjar
Calidris tenuirostris tenkokljuni prodnik
Calidris canutus veliki prodnik
Calidris alba peščenec
Calidris minuta mali prodnik
Calidris temminckii temmnickov prodnik
Calidris maritima morski prodnik
Calidris alpina spremenljivi prodnik
Calidris ferruginea srpokljuni prodnik
Limicola falcinellus ploskokljunec
Philomachus pugnax togotnik
Phalaropus lobatus ozkokljuni liskonožec
Phalaropus fulicaria ploskokljuni liskonožec
LARIDAE
Larus leucophthalmus rdečemorski galeb
Larus hemprichii čadasti galeb
Larus canus sivi galeb
Larus audouinii sredozemski galeb
Larus marinus veliki črnokrili galeb
Larus dominicanus
Larus hyperboreus ledni galeb
Larus glaucoides polarni galeb
Larus argentatus srebrni galeb
Larus heuglini
Larus armenicus armenski galeb
Larus cachinnans rumenonogi galeb
Larus fuscus rjavi galeb
Larus ichthyaetus ribji galeb
Larus cirrocephalus sivoglavi galeb
Larus hartlaubii
Larus ridibundus rečni galeb
Larus genei zalivski galeb
Larus melanocephalus črnoglavi galeb
Larus minutus mali galeb
Xema sabini lastovičji galeb
Sterna nilotica črnonoga čigra
Sterna caspia kaspijska čigra
Sterna maxima kraljeva čigra
Sterna bengalensis bengalska čigra
Sterna bergii čopasta čigra
Sterna sandvicensis kričava čigra
Sterna dougallii rožnata čigra
Sterna vittata
Sterna hirundo navadna čigra
Sterna paradisaea polarna čigra
Sterna albifrons mala čigra
Sterna saundersi temnonoga mala čigra
Sterna balaenarum
Sterna repressa pepelasta čigra
Chlidonias hybridus belolična čigra
Chlidonias leucopterus beloperuta čigra
Chlidonias niger črna čigra
RYNCHOPIDAE
Rynchops flavirostris afriški škarjekljun
Priloga 3: Akcijski načrt &fbco;binary entityId="aecde279b-f45f-4cdd-a444-6525135223ae" type="pdf"&fbcc;