V 19. členu se za petim odstavkom dodajo novi šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek, ki se glasijo:
»(6) V primeru, če je znesek okoljske dajatve za odložene odpadke na odlagališču, ki predstavlja javno infrastrukturo, porabljen za izvedbo investicij iz 12. točke 2. člena te uredbe oziroma za poplačilo glavnice posojila za investicije iz 12. točke 2. člena te uredbe oziroma prenesene okoljske dajatve za odlaganje odpadkov na odlagališču, ki predstavlja javno infrastrukturo, nižji od skupnega letnega zneska akontacij, je treba razliko do skupnega letnega zneska akontacij plačati na račun, določen s predpisom ministra, pristojnega za finance, v 60 dneh po dokončnosti odločbe.
(7)
Zavezanec ni dolžan plačevati okoljske dajatve med letom v obliki mesečnih akontacij, če znesek mesečne akontacije ne presega 20 eurov. Znesek plačila okoljske dajatve za leto, ki izhaja iz napovedi, se določi z odločbo iz prvega odstavka 17. člena te uredbe.
(8)
V primeru prenehanja obratovanja odlagališča odpadkov, ki predstavlja javno infrastrukturo, se obveznost plačevanja akontacij za odložene odpadke prenese na novega krajevno pristojnega zavezanca, ko ta začne izvajati gospodarsko javno službo.
(9)
V primeru, če je zavezanec prenesel sredstva okoljske dajatve za pokrivanje upravičenih stroškov iz 12. točke 2. člena te uredbe oziroma za poplačilo glavnice posojila za prej navedene upravičene stroške, pa teh sredstev namensko ni porabil v roku iz 35.a člena te uredbe, mora na podlagi obvestila agencije plačati v roku 60 dni po njegovem prejemu ugotovljeni neporabljeni znesek sredstev okoljske dajatve v proračun države na račun, določen s predpisom ministra, pristojnega za finance.«.