4. člen
Razlastitev
1. Naložb vlagateljev ene ali druge pogodbenice na ozemlju druge pogodbenice ni mogoče razlastiti, nacionalizirati ali v zvezi z njimi sprejemati drugih ukrepov, ki bi imeli enak učinek kot razlastitev ali nacionalizacija (v nadaljevanju: “razlastitev“), razen v javnem interesu, na nediskriminacijski podlagi v skladu z zakonskim postopkom in proti hitremu, učinkovitemu in ustreznemu nadomestilu.
2. Nadomestilo iz prvega odstavka tega člena se izračuna na podlagi tržne vrednosti naložbe ko je razlastitev postala splošno znana in se izplača od dneva razlastitve do dneva plačila v konvertibilni valuti ali v valuti, v kateri je bila naložba izvršena, z obrestmi, določenimi z zakoni, predpisi ali kako drugače, s strani pogodbenice. Plačilo se izvrši nemudoma in mora biti prosto prenosljivo in dejansko vnovčljivo.
3. Vlagatelj, katerega naložbe so razlaščene, ima pravico zahtevati, da skladno z zakonodajo pogodbenice, ki razlastitev izvede, sodni ali drug neodvisni pristojen organ te pogodbenice takoj prouči njegov primer in vrednotenje njegove naložbe v skladu z načeli iz tega člena.