30. člen
Zneski, izraženi v evrih
1.
Za uporabo določb iz točke b) prvega odstavka 21. člena tega odloka in tretjega odstavka 26. člena tega odloka v primerih, ko se izda račun v drugi valuti kot evro, vsako leto vsaka zadevnih držav določi zneske v nacionalni valuti držav, omenjenih v 4. členu tega odloka, ki ustrezajo zneskom, izraženim v evrih.
2.
Za pošiljko se lahko uveljavljajo ugodnosti v skladu s točko b) prvega odstavka 21. člena tega odloka ali s tretjim odstavkom 26. člena tega odloka s sklicevanjem na valuto, v kateri se izda račun, glede na znesek, ki ga je določila ta država.
3.
Zneski, ki jih je treba uporabiti v kateri koli dani nacionalni valuti, so protivrednosti v tisti nacionalni valuti, enaki zneskom, izraženim v evrih, po tečaju na prvi delovni dan v oktobru in se uporabljajo od 1. januarja naslednje leto. Države pogodbenice se obvestijo o ustreznih zneskih.
4.
Država lahko znesek, ki ga dobi pri preračunu zneska, izraženega v evrih, v nacionalno valuto, zaokroži navzgor ali navzdol. Zaokroženi znesek se od zneska, ki se dobi pri preračunu, ne sme razlikovati za več kot 5%. Država lahko obdrži nespremenjeno protivrednost v nacionalni valuti za znesek, izražen v evrih, če je ob letni uskladitvi iz tretjega odstavka pri zamenjavi tega zneska preračunana protivrednost v nacionalni valuti pred kakršno koli zaokrožitvijo večja za manj kot 15%. Protivrednost v nacionalni valuti lahko ostane nespremenjena, če bi se zaradi preračuna zmanjšala protivrednost v tej nacionalni valuti.
5.
Skupni odbor na zahtevo države pogodbenice pregleda v evrih izražene zneske. Skupni odbor pri tem pregledu upošteva zaželeno ohranjanje realnih učinkov zadevnih vrednostnih omejitev. V ta namen se lahko odloči za spremembo zneskov, izraženih v evrih.