12. člen
Načelo teritorialnosti
1.
Razen v primerih iz 4. člena tega odloka in tretjega odstavka tega člena, morajo biti pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom, določeni v II. oddelku, v državah pogodbenicah izpolnjeni neprekinjeno.
2.
Razen v primerih iz 4. člena tega odloka, se blago s poreklom, izvoženo iz ene od držav pogodbenic v drugo državo, ko se vrne, šteje za blago brez porekla, razen če se carinskim organom lahko zadovoljivo dokaže:
(a)
da je blago, ki se vrača, isto blago, kot je bilo izvoženo, in
(b)
da na njem, medtem ko je bilo v tisti državi ali med izvozom, niso bili opravljeni nikakršni postopki, razen tistih, ki so potrebni, da se ohrani v dobrem stanju.
3.
Na pridobitev statusa blaga s poreklom v skladu s pogoji, določenimi v II. oddelku tega odloka, ne bo vplivala obdelava ali predelava, opravljena izven držav pogodbenic na materialih, izvoženih iz ene od pogodbenic in ponovno tam uvoženih pod pogojem, da:
(a)
so omenjeni materiali v celoti pridobljeni v eni od držav pogodbenic ali so pred njihovim izvozom bili obdelani ali predelani bolj, kot so nezadostni postopki, navedeni v 7. členu tega odloka in
(b)
se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:
i)
je bilo ponovno uvoženo blago pridobljeno z obdelavo ali predelavo izvoženih materialov in
ii)
skupna dodana vrednost, pridobljena izven držav pogodbenic ob uporabi določb tega člena ne presega 10 odstotkov cene franko tovarna končnega izdelka, za katerega se ugotavlja status blaga s poreklom.
4.
Za namene tretjega odstavka se pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom, določeni v II. oddelku, ne uporabljajo za obdelavo ali predelavo, opravljeno izven držav pogodbenic. Vendar, kjer se v seznamu v Prilogi II za določitev statusa blaga s poreklom za končni izdelek uporablja pravilo, ki določa najvišjo vrednost vseh vključenih materialov brez porekla, skupna vrednost materialov brez porekla, vključenih na ozemlju določene države pogodbenice, upoštevana skupaj s skupno dodano vrednostjo, pridobljeno izven države pogodbenice z uporabo določb tega člena, ne sme presegati navedenega odstotka.
5.
Za namene uporabe določb tretjega in četrtega odstavka se šteje, da “skupna dodana vrednost“ pomeni vse stroške, nastale izven držav pogodbenic, vključno vrednosti tam vključenih materialov.
6.
Določbe tretjega in četrtega odstavka se ne uporabljajo za izdelke, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih v seznamu Priloge II, ali ki se lahko štejejo za zadosti obdelane ali predelane samo ob uporabi splošne tolerance, določene v drugem odstavku 6. člena tega odloka.
7.
Določbe tretjega in četrtega odstavka ne veljajo za izdelke, ki se uvrščajo v 50. do 63. poglavje Harmoniziranega sistema.
8.
Vsaka obdelava ali predelava, ki je zajeta z določbami tega člena, opravljena izven držav pogodbenic, se opravi v skladu s postopki o začasnem izvozu na oplemenitenje ali podobnimi postopki.