(1)
Prvotna vrednost ostane podlaga za plačilo takse, ne glede na to, če se ta vrednost med postopkom spremeni, če ni v naslednjih odstavkih drugače določeno.
(2)
Če ugotovi sodišče po prejšnjem členu novo vrednost, se vzame kot podlaga za plačilo takse nova vrednost.
(3)
Če se spremeni vrednost zaradi spremembe ali delne rešitve zahtevka, se vzame kot vrednost za plačilo takse spremenjena vrednost za vse tiste vloge in dejanja, ki se vložijo oziroma opravljajo po taki spremembi. Če se spremeni vrednost zaradi izjave stranke v vlogi, se plača taksa po spremenjeni vrednosti tudi za to vlogo.
(4)
Če se s pravnim sredstvom odločba le deloma izpodbija, se vzame kot podlaga za plačilo takse za pravno sredstvo le vrednost izpodbijanega dela.
(5)
Če vložita pravno sredstvo obe stranki, se odmeri taksa za pravno sredstvo vsaki stranki posebej in je odvisna od vrednosti tistega dela odločbe, ki se s pravnim sredstvom izpodbija.
(6)
Za pravno sredstvo, ki se vloži samo zoper odločbo o stroških postopka ali o stranskih terjatvah, se plača taksa samo po znesku stroškov oziroma stranskih terjatev.
(7)
Če se po določbah tega člena spremeni vrednost med postopkom, se nova vrednost določi v točkah po vrednosti točke na dan spremembe vrednosti. Če je zaradi spremembe vrednosti treba takso doplačati, se že plačani del takse obračuna na način iz sedmega odstavka 7. člena tega zakona.