Poslovnik Ustavnega sodišča

Ustavni sodniki imajo položaj in z njim povezane pravice in obveznosti, določene z Ustavo, z zakonom, s tem poslovnikom in z aktom Ustavnega sodišča, ki podrobneje ureja materialne in druge pogoje njihovega dela.

V Ustavnem sodišču se položaj ustavnih sodnikov, razen pri odločanju, določa po senioriteti, ki ima naslednji vrstni red:

– predsednik,

– podpredsednik,

– ustavni sodniki po datumu začetka opravljanja sodniške funkcije, tako da ima prednost tisti, ki je funkcijo začel prej opravljati; če je po prisegi začelo opravljati sodniško funkcijo več ustavnih sodnikov hkrati, ima prednost starejši ustavni sodnik.

O tem, kateri ustavni sodniki po izteku mandata nadaljujejo z opravljanjem funkcije ustavnega sodnika v primeru, če Državni zbor ne izvoli kandidatov za vsa prosta mesta (prvi odstavek 17.a člena Zakona o Ustavnem sodišču – v nadaljevanju ZUstS), se odloči z žrebom na upravni seji Ustavnega sodišča. Pred pričetkom žrebanja generalni sekretar prebere pravila žrebanja.

Pred pričetkom žrebanja vloži generalni sekretar v kroglice, enake po barvi in obliki, lističe z navedbo osebnih imen ustavnih sodnikov, katerih mandat se izteka. Generalni sekretar izvleče toliko kroglic, kolikor ustavnih sodnikov mora nadaljevati z opravljanjem sodniške funkcije. Zatem razglasi osebno ime ustavnega sodnika, ki nadaljuje z opravljanjem funkcije do izvolitve novega ustavnega sodnika. Po razglasitvi generalni sekretar izvleče kroglice, ki so ostale, in prebere osebna imena ustavnih sodnikov na lističih v njih.

V zapisnik upravne seje o žrebanju se vpiše ugotovitev, kateri izmed ustavnih sodnikov nadaljuje z opravljanjem funkcije ustavnega sodnika.

Če sta med ustavnimi sodniki, ki se jim izteka mandat, tudi predsednik in podpredsednik, vodi upravno sejo, na kateri se opravi žreb, ustavni sodnik po pravilih o senioriteti; če je tudi slednji med ustavnimi sodniki, ki se jim izteka mandat, vodi upravno sejo tisti izmed ustavnih sodnikov, ki je po pravilih o senioriteti naslednji v vrstnem redu.