1. Pravice oseb glede osebnih podatkov v carinskem informacijskem sistemu, zlasti njihova pravica do dostopa, se uveljavljajo v skladu z zakoni in drugimi predpisi države članice, v kateri se nanje sklicujejo.
Nacionalni nadzorni organi, predvideni v členu 17, odločijo, ali se informacija sporoči in po kakšnem postopku, če je tako določeno v zakonih in drugih predpisih zadevne države članice.
Država članice, ki ni vključila zadevnih podatkov, jih lahko sporoči samo, če je najprej dala možnost državi članici vpisnici, da sprejme stališče.
2. Država članica, ki se jo zaprosi za dostop do osebnih podatkov, ga zavrne, če lahko takšen dostop uniči izvajanje zakonite naloge, navedene v poročilu po členu 5(1), ali da zaščiti pravice in svoboščine drugih. Dostop se v vsakem primeru zavrne v času tajnega nadzora ali opazovanja in poročanja.
3. V vsaki državi članici lahko oseba, na katero se nanašajo osebni podatki, v skladu z zakoni in drugimi predpisi zadevne države članice zahteva, da se ti podatki popravijo ali izbrišejo, če so netočni ali če so bili vključeni ali shranjeni v carinski informacijski sistem v nasprotju s ciljem iz člena 2(2) te konvencije ali določbami člena 5 Strasbourške konvencije iz leta 1981.
4. Vsaka oseba lahko na območju vsake države članice v skladu z zakoni in drugimi predpisi zadevne države članice sproži postopek ali pritožbo na sodišču, kot je ustrezno, ali pri organu, pristojnem po nacionalnih zakonih in drugih predpisih te države članice, v zvezi z osebnimi podatki v carinskem informacijskem sistemu, ki se nanašajo nanjo, z namenom:
(i)
poprave ali izbrisa netočnih osebnih podatkov;
(ii)
poprave ali izbrisa osebnih podatkov, ki so bili vključeni ali shranjeni v carinski informacijski sistem v nasprotju s to konvencijo;
(iii)
pridobitve dostopa do osebnih podatkov;
(iv)
pridobitve nadomestila po členu 21(2).
Zadevne države članice se medsebojno obvežejo, da bodo izvršile dokončne odločitve, ki jih sprejme sodišče ali drug pristojni organ po točkah (i), (ii) in (iii).
5. Sklicevanje v tem členu in v členu 11(5) na "dokončno odločitev" ne pomenijo nobene obveznosti za nobeno državo članico, da se pritoži na sklep sodišča ali drugega pristojnega organa.