1. Pogodbenici si v skladu z načeli, opredeljenimi v Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (STO), priznavata obravnavo po načelu največjih ugodnosti za izdelke s poreklom z njunih ozemelj. To načelo se uporablja pri carinah in drugih dajatvah s podobnim učinkom, ki se zaračunavajo za izvoz, uvoz, in pri načinu plačila ter pri vseh predpisih in formalnostih v zvezi z izvozom in uvozom.
2. Določbe prvega odstavka tega člena pa se ne uporabljajo za:
a.
ugodnosti, ki jih pogodbenici priznavata ali jih bosta priznavali kateri koli sosednji državi, da bi olajšali obmejni promet, in
b.
ugodnosti, ki jih pogodbenici priznavata ali jih bosta priznavali tretjim državam na podlagi sodelovanja v okviru carinske unije in/ali prostotrgovinskega območja in/ali sporazumov o regionalnem povezovanju, in
c.
ugodnosti, ki jih je ena ali druga pogodbenica dala ali jih utegne dati kateri koli državi v razvoju po Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (STO) in drugih sporazumih.