1. Pogodbenici si medsebojno odobravata obravnavo po načelu največjih ugodnosti na vseh področjih glede:
– carin in dajatev, ki se uporabljajo pri uvozu in izvozu, vključno z načinom pobiranja takšnih carin in dajatev;
– določb o carinjenju, tranzitu, skladiščenju in pretovarjanju;
– davkov in drugih notranjih dajatev vseh vrst, ki se uporabljajo posredno ali neposredno za uvoženo blago;
– načinov plačil in prenosov teh plačil;
– pravil o prodaji, nakupu, prevozu, distribuciji in rabi blaga na notranjem trgu.
2. Določbe odstavka 1 se ne uporabljajo za:
a)
ugodnosti, odobrene z namenom oblikovanja carinske unije ali območja proste trgovine ali kot posledica oblikovanja take unije ali območja;
b)
ugodnosti, odobrene posameznim državam v skladu s pravili STO in drugimi mednarodnimi dogovori v korist držav v razvoju;
c)
ugodnosti, priznane sosednjim državam, z namenom olajšati obmejni promet.
3. Določbe odstavka 1 se ne uporabljajo v prehodnem obdobju, ki se izteče pet let po začetku veljavnosti tega sporazuma, za ugodnosti iz Priloge I, ki jih Republika Tadžikistan priznava drugim državam, nastalim po razpadu ZSSR.