V 9. členu se prvi in tretji odstavek spremenita tako, da se glasita:
»Zemeljski plin, dobavljen odjemalcem, mora praviloma vsebovati značilen vonj, ki se ga doseže z dodajanjem odorirnega sredstva. Zemeljski plin, namenjen za široko potrošnjo mora biti odoriran. Količina odorirnega sredstva mora biti tolikšna, da omogoča zaznavanje prisotnosti plina v zraku v količini, večji od petine spodnje eksplozivne vrednosti.
Odorirnega sredstva ni treba dodajati zemeljskemu plinu, ki ni namenjen za široko potrošnjo. Če zemeljski plin ni odoriran, mora biti zagotovljena nadomestna metoda ali sredstvo za ugotavljanje netesnosti na notranji plinski napeljavi odjemalca.«.