Ta vsebina je neaktualna
V državnem organu se lahko sklene delovno razmerje za določen čas:
- če se začasno poveča obseg dela državnega organa,
- če je treba nadomestiti začasno odsotnega delavca, ker je nujno, da se opravijo določena dela in naloge,
- če gre za dela, ki so projektno organizirana,
- če gre za delavca, ki sklene delovno razmerje zaradi usposabljanja in izpopolnjevanja,
- v drugih primerih, ko izvršitev del po svoji naravi traja določen čas.
Delovno razmerje se lahko na podlagi prejšnjega odstavka sklene le, če opravljanja nalog državnega organa ni smotrno zagotoviti s spremembami akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, z razporejanjem delavcev iz drugega državnega organa, ali z odreditvijo dela delavcem na drugih delovnih mestih v istem ali drugem državnem organu.
Delovno razmerje za določen čas, za čas trajanja funkcije ministra, lahko izjemoma sklene tudi delavec, ki v kabinetu ministra opravlja strokovno tehnične, specializirane oziroma najzahtevnejše pospeševalne in razvojne naloge uprave, vezane na ministrove funkcije vodenja ministrstva in usklajevanja strokovnih področij dela znotraj ministrstva. Delovno razmerje sklene brez javnega natečaja in ne glede na določbe akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest o predhodnem preizkusu usposobljenosti za delo, poskusnem delu in pogoju delovne dobe. Na predlog ministra določi vlada, najkasneje v 60 dneh od dneva nastopa svoje funkcije, kriterije zahtevnosti in število takih delovnih mest v kabinetu ministra.
Delovno razmerje za določen čas iz prejšnjega odstavka sklene delavec s pogodbo o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati podatke o pogodbenih strankah, datumu nastopa dela, nazivu delovnega mesta, vrsti in opisu dela, delovnem razmerju s polnim ali krajšim delovnim časom in o drugih pravicah in obveznostih. V pogodbi o zaposlitvi za določen čas se lahko delavcu določi tudi pravica do prejemanja plače po prenehanju delovnega razmerja, če ne more najti zaposlitve, vendar največ za tri mesece.