Sklep U-I-75/26

2026-01-1765

Sklep U-I-75/26

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe Piro Planet, d. o. o., Celje, in drugih, ki jih vse zastopa Odvetniška družba Planinc Omerzel, o. p., d. o. o., Krško, na seji 18. junija 2026

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti se sprejme:

glede prvega odstavka 35. člena Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (Uradni list RS, št. 35/08, 19/15 in 14/26) v delu, v katerem prepoveduje prodajo pirotehničnih izdelkov fizičnim osebam,

glede tretjega odstavka 35. člena Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (Uradni list RS, št. 35/08, 19/15 in 14/26) v delu, v katerem določa, da je prodaja fizičnim osebam ognjemetnih izdelkov kategorije F1, katerih glavni učinek je pok, dovoljena le od 19. do 31. decembra,

glede devetega in desetega odstavka 35. člena Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (Uradni list RS, št. 35/08, 19/15 in 14/26).

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (Uradni list RS, št. 14/26) se zavrže v delu, ki ni zajet s prejšnjo točko izreka tega sklepa.

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti šestega odstavka 35. člena Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (Uradni list RS, št. 35/08 in 19/15) v delu, v katerem je določal, da je fizičnim osebam uporaba ognjemetnih izdelkov kategorije F1, katerih glavni učinek je pok, dovoljena od 26. decembra do vključno 1. januarja, se zavrže.

Do končne odločitve Ustavnega sodišča se zadrži izvrševanje:

z učinkom od 9. 8. 2026, prvega odstavka 35. člena Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (Uradni list RS, št. 35/08, 19/15 in 14/26),

z učinkom od 9. 8. 2026, tretjega odstavka 35. člena Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (Uradni list RS, št. 35/08, 19/15 in 14/26) v delu, v katerem določa, da je prodaja ognjemetnih izdelkov kategorije F1, katerih glavni učinek je pok, fizičnim osebam dovoljena le od 19. do 31. decembra,

z učinkom od 9. 8. 2026, 19. in 19.a točke prvega odstavka 46. člena ter 6. in 7. točke prvega odstavka 48. člena Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (Uradni list RS, št. 35/08, 19/15 in 14/26),

z učinkom od naslednjega dne po objavi tega sklepa v Uradnem listu Republike Slovenije, četrte alineje osmega odstavka (v delu, v katerem določa, da sta fizičnim osebam prepovedana spletni nakup ali dostava pirotehničnih izdelkov), devetega in desetega odstavka 35. člena Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (Uradni list RS, št. 35/08, 19/15 in 14/26),

z učinkom od naslednjega dne po objavi tega sklepa v Uradnem listu Republike Slovenije, 20.a točke prvega odstavka 46. člena in 12. točke prvega odstavka 48. člena (v delu, ki se nanaša na prepoved spletnega nakupa ali dostave pirotehničnih izdelkov) Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (Uradni list RS, št. 35/08, 19/15 in 14/26).

Od 9. 8. 2026 do končne odločitve Ustavnega sodišča se:

namesto prvega odstavka 35. člena Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (Uradni list RS, št. 35/08, 19/15 in 14/26) uporabljajo prvi, drugi, tretji in peti odstavek 35. člena Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (Uradni list RS, št. 35/08 in 19/15),

namesto prekrškovnih določb iz tretje alineje prejšnje točke izreka tega sklepa uporabljajo 19. točka prvega odstavka 46. člena, 13. točka prvega odstavka 47. člena in 6. točka prvega odstavka 48. člena, vse v zvezi z 49. členom Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (Uradni list RS, št. 35/08 in 19/15).

Predlog, naj se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži izvrševanje Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (Uradni list RS, št. 14/26) se zavrže v delu, ki ni zajet s 4. točko izreka tega sklepa.

Več pobudnikov¹ je vložilo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (Uradni list RS, št. 14/26 – v nadaljevanju ZEPI-B) in šestega odstavka 35. člena Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (Uradni list RS, št. 35/08 in 19/15 – v nadaljevanju ZEPI/15) v delu, v katerem je določal, da je fizičnim osebam uporaba ognjemetnih izdelkov kategorije F1, katerih glavni učinek je pok, dovoljena od 26. decembra do vključno 1. januarja. Izpodbijane določbe naj bi bile v neskladju s 1., 2., 14., 33., 34., 35., 44., 49., 50. in 74. členom Ustave, 1. členom Prvega Protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP), 15., 16. in 17. členom Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (UL C 202, 7. 6. 2016 – Listina), s splošnim načelom pravne varnosti in legitimnih pričakovanj prava EU, z 2., 28., 34. in 36. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije (prečiščena različica, UL C 202, 7. 6. 2016 – PDEU) ter zlasti s 4. in 5. členom Direktive 2013/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo pirotehničnih izdelkov na trgu (UL L 178, 28. 6. 2013 – v nadaljevanju Direktiva 2013/29).

Pobudniki navajajo, da izpodbijajo ZEPI-B v celoti. Svoje očitke osredotočajo predvsem na novi 35. člen Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (Uradni list RS, št. 35/08, 19/15 in 14/26 – v nadaljevanju ZEPI), pri čemer poudarjajo, da določba, z izrazito omejenimi izjemami, prepoveduje prodajo, nakup, uporabo in posest² pirotehničnih izdelkov fizičnim osebam. Hkrati naj bi navedena določba uvedla dodatne omejitve tudi glede prodaje še dovoljenih pirotehničnih izdelkov, med drugim popolno prepoved spletne prodaje ter oglaševanja. Ostale določbe ZEPl-B naj bi bile v razmerju do navedene osrednje rešitve zgolj pomožne narave. Pobudniki menijo, da so določbe ZEPI-B medsebojno tako tesno povezane in vsebinsko soodvisne, da je presoja njihove ustavnosti smiselna le glede zakona kot celote. Izrecno navajajo, da izpodbijajo tudi določbe oziroma dele določb ZEPI-B, ki prepovedujejo uporabo, nakup in posest pirotehničnih izdelkov fizičnim osebam. Te prepovedi naj ne bi bile samostojni ali ločeni ukrepi, temveč naj bi pomenile neločljiv del celovitega normativnega režima, ki ureja dostopnost teh izdelkov na trgu in pogoje njihovega trženja. Omejitve glede uporabe, nakupa in posesti naj bi neposredno vplivale na obseg povpraševanja in s tem na možnost zakonite prodaje pirotehničnih izdelkov. Pobudniki trdijo, da ni mogoče razumno šteti, da imajo v delu, ki se nanaša na prepoved uporabe, nakupa in posesti, zgolj posreden ali izključno ekonomski interes. Šlo naj bi za medsebojno povezane omejitve, katerih skupni učinek je omejevanje oziroma praktično izključevanje zakonitega trženja pirotehničnih izdelkov. Pobudniki celoto izpodbijanih prepovedi in omejitev, vključno s tistimi, ki se nanašajo na fizične osebe, štejejo za normativno ureditev, ki neposredno določa obstoj in obseg zakonitega trga, na katerem pobudniki delujejo, ter s tem bistveno opredeljuje pogoje za opravljanje njihove dejavnosti.

Za pobudnike, ki opravljajo dejavnost prodaje pirotehničnih izdelkov (gospodarske družbe ali samostojni podjetniki), naj bi razveljavitev ZEPI-B pomenila, da bi lahko še naprej opravljali gospodarsko dejavnost, ki so jo zakonito in v skladu s predpisanimi omejitvami opravljali vrsto let, nekateri tudi več kot dve desetletji. Pravni interes za pobudo pa naj bi imeli tudi pobudniki, ki so družbeniki družb, ki opravljajo dejavnost prodaje pirotehničnih izdelkov. Zaradi začetka uporabe ZEPI-B naj bi poslovni deleži teh družbenikov postali brez vrednosti ali naj bi se jim vrednost bistveno zmanjšala zaradi vpliva izpodbijanih določb na dejavnost prodaje pirotehničnih izdelkov. Pobudniki podrobno opisujejo težke posledice, ki naj bi jih ZEPI-B imel na poslovanje pobudnikov, ki prodajajo pirotehnične izdelke, vključno z zmanjšanjem prihodkov, razvrednotenjem naložb, potrebo po odpisu zalog, vse do verjetnosti, da bodo nekateri pobudniki postali insolventni in končali v stečajnem postopku.

Pobudniki predlagajo, naj Ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvrševanje ZEPI-B. Izvrševanje ZEPI-B naj bi povzročilo več težko popravljivih in celo nepopravljivih škodljivih posledic, ki naj bi jih bilo mogoče razvrstiti v več skupin. Glede pobudnikov naj bi ZEPI-B za najmanj dva pomenil gotov stečaj. Glede drugih pobudnikov, prodajalcev pirotehnike, naj bi grozeče posledice nastale v razponu od ogroženega obstoja do zmanjšanja prihodkov in likvidnosti, kar naj bi zahtevalo odpuščanje zaposlenih. Prenehanje obstoja gospodarskih družb, ki kot edino ali pretežno dejavnost opravljajo dejavnost prodaje pirotehničnih izdelkov, naj bi pomenilo nepovraten poseg v lastninsko pravico pobudnikov – družbenikov teh gospodarskih subjektov. Po mnenju pobudnikov so v drugi skupini težko popravljivih in nepopravljivih škodljivih posledic, ki bi jih povzročilo izvrševanje ZEPI-B, posledice, ki bi nastale drugim subjektom, predvsem delavcem in pogodbenim sodelavcem pobudnikov. V tretji skupini naj bi bile škodljive posledice za gospodarski sistem in državo kot celoto (izpad javnih dajatev, povečanje prodaje nevarnih pirotehničnih izdelkov na črnem trgu, povečanje števila hudih poškodb zaradi njihove uporabe, odgovornost države zaradi sprejema protiustavnega zakona, tveganje obsodbe države zaradi kršitev prava EU). Pobudniki v četrti skupini težko popravljivih in nepopravljivih škodljivih posledic začetka izvrševanja ZEPI-B vidijo poseg v učinkovito izvrševanje prava EU, saj naj bi odsotnost začasnega zadržanja lahko pomenila, da bi bilo po končni odločitvi Ustavnega sodišča pobudnikom dejansko onemogočeno ali čezmerno oteženo izvrševanje svoboščin notranjega trga.

Pobudniki trdijo, da bo hipotetična odločitev Ustavnega sodišča o neskladju ZEPI z Ustavo učinkovita le, če bo izvrševanje določb ZEPl-B zadržano v celoti. Na drugi strani naj v primeru začasnega zadržanja sploh ne bi mogle nastati nobene škodljive posledice. Pobudniki v tej zvezi opozarjajo, da je bil ZEPI-B sprejet na podlagi nepopolnih, zavajajočih in tudi neresničnih podatkov. Razpoložljivi podatki naj bi kazali, da so hude poškodbe povezane z uporabo nelegalnih oziroma prepovedanih pirotehničnih izdelkov. Prav tako naj bi že ZEPI/15 vseboval pomembne zahteve tako glede gospodarskih subjektov, ki opravljajo dejavnost prodaje pirotehničnih izdelkov, kot glede omejitev za njihovo prodajo in uporabo.

Ustavno sodišče je pobudo in predlog za zadržanje izvrševanja ZEPI-B vročilo Državnemu zboru. Državni zbor ni odgovoril na predlog za zadržanje izvrševanja.

Pobudniki predlagajo absolutno prednostno obravnavo pobude.

Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, lahko da, kdor izkaže pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20, 92/21 in 22/25 – v nadaljevanju ZUstS). Ta je podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj (drugi odstavek 24. člena ZUstS). Če predpis ne učinkuje neposredno, se po ustaljeni ustavnosodni presoji pobuda lahko vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Ker v obravnavani zadevi pobudo vlaga več pobudnikov, za izpolnjenost pogoja pravnega interesa zadošča, da pravni interes za posamično izpodbijano zakonsko določbo izkaže vsaj en pobudnik.

Pobudniki so (a) prodajalci pirotehničnih izdelkov, statusno organizirani kot gospodarske družbe ali samostojni podjetniki,³ ki imajo (med drugim) izdana dovoljenja za trgovino s pirotehničnimi izdelki na drobno in (b) fizične osebe, družbeniki gospodarskih družb iz točke (a).⁴