1. V skladu z določbami tega člena:
a)
imajo vojaški organi države pošiljateljice pravico uveljaviti v državi gostiteljici vso kazensko in disciplinsko jurisdikcijo, ki jim jo nalaga zakon države pošiljateljice, nad vsemi osebami, za katere velja vojaški zakon države pošiljateljice;
b)
velja jurisdikcija organov države gostiteljice za pripadnike sile ali civilnega dela in njihove vzdrževane družinske člane v zvezi s kaznivimi dejanji, ki so storjena na ozemlju države gostiteljice in so kazniva po zakonu države gostiteljice.
2. a) Vojaški organi države pošiljateljice imajo pravico uveljavljati izključno jurisdikcijo nad osebami, za katere velja vojaški zakon države pošiljateljice, v zvezi s kaznivimi dejanji, vključno s kaznivimi dejanji, povezanimi z njeno varnostjo, ki so kazniva po zakonu države pošiljateljice in ne po zakonu države gostiteljice.
b)
Organi države gostiteljice imajo pravico uveljavljati izključno jurisdikcijo nad pripadniki sile ali civilnega dela in njihovimi vzdrževanci glede kaznivih dejanj, vključno s kaznivimi dejanji, povezanimi z varnostjo države, ki so kazniva po njenem zakonu in ne po zakonu države pošiljateljice.
c)
Za namene tega odstavka in tretjega odstavka tega člena kaznivo dejanje zoper varnost države vključuje:
(i)
veleizdajo države;
(ii)
sabotažo, vohunstvo ali kršitev katerega koli zakona v zvezi z uradnimi tajnostmi te države ali tajnostmi v zvezi z nacionalno obrambo te države.
3. Ob koliziji jurisdikcij veljajo ta pravila:
a)
Vojaški organi države pošiljateljice imajo prednostno pravico uveljavljanja jurisdikcije nad pripadnikom sile ali civilnega dela v zvezi s:
(i)
kaznivimi dejanji samo zoper lastnino ali varnost te države ali kaznivimi dejanji samo zoper osebo ali lastnino drugega pripadnika sile ali civilnega dela te države ali vzdrževanega družinskega člana;
(ii)
kaznivimi dejanji, ki izhajajo iz kakršne koli storitve ali opustitve pri opravljanju uradne dolžnosti.
b)
V primeru vseh drugih kaznivih dejanj imajo organi države gostiteljice prednostno pravico pri uveljavljanju jurisdikcije.
c)
Če se država, ki ima prednostno pravico, odloči, da ne bo uveljavljala svoje jurisdikcije, o tem čim prej obvesti organe druge države. Organi države, ki ima prednostno pravico, z razumevanjem obravnavajo zahtevo organov druge države, da prepusti svojo pravico v primerih, ko ta druga država meni, da je takšna prepustitev posebno pomembna.
4. Zgoraj navedene določbe tega člena vojaškim organom države pošiljateljice ne dajejo nobene pravice uveljavljanja jurisdikcije nad osebami, ki imajo državljanstvo ali običajno bivališče v državi gostiteljici, razen če so pripadniki sile države pošiljateljice.
5. a) Organi države gostiteljice in države pošiljateljice si medsebojno pomagajo pri prijetju pripadnikov sile ali civilnega dela ali njihovih vzdrževanih družinskih članov na ozemlju države gostiteljice in pri izročitvi le-teh organu, ki naj bi uveljavljal jurisdikcijo v skladu z zgoraj navedenimi določbami.
b)
Organi države gostiteljice takoj obvestijo vojaške organe države pošiljateljice o prijetju katerega koli pripadnika sile ali civilnega dela ali vzdrževanega družinskega člana.
c)
Obdolženi pripadnik sile ali civilnega dela, nad katerim uveljavlja jurisdikcijo država gostiteljica, ostane pod nadzorom države pošiljateljice, če je v rokah te države, dokler država gostiteljica zoper njega ne vloži obtožnice.
6. a) Organi države gostiteljice in države pošiljateljice si medsebojno pomagajo pri preiskovanju kaznivih dejanj in pri zbiranju in izvedbi dokazov, vključno z zasegom in izročitvijo predmetov, ki so predmet kaznivega dejanja ali kakor koli drugače povezana s kaznivim dejanjem. Organ, ki je predmete izročil, lahko določi čas, v katerem je izročene predmete treba vrniti.
b)
Organi pogodbenic obvestijo drug drugega o sodbi v vseh primerih kolizije jurisdikcij.
7. a) Smrtne kazni, ki je zakonodaja države gostiteljice za primere, v katerih je bila izrečena, ne predpisuje, organi države pošiljateljice na ozemlju države gostiteljice ne morejo izvršiti.
b)
Organi države gostiteljice z razumevanjem obravnavajo zahtevo organov države pošiljateljice za pomoč pri izvrševanju kazni zapora, ki jo izrečejo organi države pošiljateljice v skladu z določbami tega člena na ozemlju države gostiteljice.
8. Če so organi ene države pogodbenice sodili obdolžencu v skladu z določbami tega člena in je bil le-ta oproščen ali spoznan za krivega in prestaja ali je prestal svojo kazen ali je bil pomiloščen, mu organi druge države pogodbenice ne smejo ponovno soditi zaradi istega kaznivega dejanja na istem ozemlju. Vendar pa nič iz tega odstavka ne more preprečiti vojaškim organom države pošiljateljice, da obravnavajo pripadnika svoje sile zaradi kakršne koli kršitve pravil discipline, ki izhajajo iz storitve ali opustitve dejanja, ki je sestavljalo kaznivo dejanje, zaradi katerega so mu sodili organi druge države pogodbenice.
9. Če je pripadnik sile ali civilnega dela ali vzdrževani družinski član v kazenskem postopku v pristojnosti države gostiteljice, ima pravico do:
a)
takojšnjega in hitrega sojenja,
b)
da je pred obravnavo seznanjen z obtožnico zoper njega,
c)
soočanja s pričami, ki pričajo zoper njega,
d)
prisilne privedbe prič, ki pričajo v njegovo korist, če je to v pristojnosti države gostiteljice,
e)
zagovornika po lastni izbiri ali brezplačnega zagovornika ali pomoči pri zagotavljanju zagovornika pod pogoji, ki prevladujejo v tistem času v državi gostiteljici,
f)
če se mu zdi potrebno, pomoči usposobljenega prevajalca in
g)
stikov s predstavnikom vlade države pošiljateljice in, če pravila sodišča dovoljujejo, da je ta predstavnik prisoten na sojenju.
10. a) Vojaške enote v redni sestavi ali formacije sile imajo pravico policijsko nadzorovati vse tabore, ustanove ali druge prostore sile, ki jih zasedajo po dogovoru z državo gostiteljico. Vojaška policija sile lahko ustrezno ukrepa za ohranitev reda in miru v takšnih prostorih.
b)
Zunaj teh prostorov se takšna vojaška policija lahko uporabi le, če je tako dogovorjeno z organi države gostiteljice in v povezavi s temi organi ter če je njena uporaba nujno potrebna za ohranitev discipline in reda med pripadniki sile.
11. Vsaka pogodbenica si prizadeva za takšno zakonodajo, kot se ji zdi potrebna za zagotovitev zadovoljive varnosti in zaščite objektov, opreme, lastnine, dokumentacije in uradnih informacij drugih pogodbenic na svojem ozemlju ter za kaznovanje oseb, ki kršijo zakone, sprejete v ta namen.