(1)
Ves čas napotitve in sprejema osebe na zdravljenje v bolnišnico brez privolitve, je treba z osebo ravnati tako, da se spoštuje njeno osebno dostojanstvo.
(2)
Obseg ukrepov za odvrnitev ogrožanja, ki ga oseba povzroča, ne sme biti večji, kot je to nujno potrebno.