3. člen
Nacionalna obravnava in obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi
1. Vsaka pogodbenica na svojem ozemlju zagotavlja pošteno in pravično obravnavo naložb in dohodkov vlagateljev druge pogodbenice. Ta obravnava v nobenem primeru ne sme biti manj ugodna od tiste, ki jo v enakih okoliščinah priznava svojim vlagateljem ali vlagateljem iz katere koli tretje države, kar je ugodnejše.
2. Nobena pogodbenica na svojem ozemlju ne sme obravnavati vlagateljev druge pogodbenice v zvezi z njihovim upravljanjem, vzdrževanjem, uporabo, uživanjem njihovih naložb ali prodajo njihovih naložb na manj ugoden način od obravnave, ki jo priznava svojim lastnim vlagateljem ali vlagateljem iz katere koli tretje države.
3. Določb tega člena v zvezi z zagotovitvijo obravnave, ki ne bo manj ugodna od tiste, ki je zagotovljena vlagateljem posamezne pogodbenice ali vlagateljem tretjih držav, ni mogoče razlagati tako, da obvezujejo eno pogodbenico, da dodeli vlagateljem druge pogodbenice ugodnost kakršnekoli obravnave, prednosti ali privilegije, ki izhajajo iz:
a)
kakršne koli obstoječe ali prihodnje carinske ali gospodarske unije, prostotrgovinskega območja ali sporazuma o prosti trgovini ali podobnega mednarodnega sporazuma, katerega pogodbenica je ena ali druga pogodbenica, oziroma bo to postala,
b)
sporazumov, ki se v celoti ali deloma nanašajo na obdavčitev.