a) Skupni znesek odškodnine, ki se mora izplačati za škodo, ki jo je povzročila jedrska nesreča, ne sme preseči najvišjega zneska za odgovornosti, določenega v skladu s tem členom.
b) Najvišji znesek za odgovornost uporabnika za škodo, ki jo je povzročila jedrska nesreča, je 15.000.000 posebnih pravic črpanja, kot jih določi Mednarodni denarni sklad ter jih tudi sam uporablja za svoje lastne operacije in transakcije (v nadaljevanju “posebne pravice črpanja”). Vendar
i)
lahko vsaka pogodbenica ob upoštevanju možnosti uporabnika, da si pridobi zavarovanje ali drugo finančno jamstvo, zahtevano v skladu z 10. členom, z zakonodajo določi višji ali nižji znesek;
ii)
lahko vsaka pogodbenica ob upoštevanju vrste jedrske naprave ali uporabljenih jedrskih snovi ter možnih posledic nesreče, ki bi jih lahko te povzročile, določi nižji znesek
pod pogojem, da v nobenem primeru tako določeni zneski niso nižji od 5.000.000 posebnih pravic črpanja. Zgoraj omenjeni zneski se lahko preračunajo v nacionalno valuto v zaokroženih zneskih.
c) Odškodnina za škodo na prevoznih sredstvih, na katerih so bile jedrske snovi v trenutku jedrske nesreče, ne more zmanjšati odgovornosti uporabnika za drugo škodo na znesek, nižji od 5.000.000 posebnih pravic črpanja, ali na kakršen koli višji znesek, ki ga določa zakonodaja pogodbenice.
d) Znesek za odgovornost uporabnikov jedrskih naprav na ozemlju pogodbenice, ki je določen v skladu z odstavkom b) tega člena, kot tudi določbe zakonodaje katere koli pogodbenice skladno z odstavkom c) tega člena se nanašajo na odgovornost teh uporabnikov ne glede na to, kje se nesreča zgodi.
e) Pogodbenica lahko za tranzit jedrskih snovi čez svoje ozemlje postavi pogoj, da se najvišji znesek za odgovornost tujega uporabnika poveča, če meni, da tak znesek ne pokriva ustrezno tveganja za jedrsko nesrečo med tranzitom, vendar tako povečani najvišji znesek ne sme presegati najvišjega zneska za odgovornost uporabnikov jedrskih naprav na njenem ozemlju.
f) Določbe odstavka e) tega člena se ne uporabljajo za:
i)
tiste prevoze po morju, za katere mednarodno pravo v primeru velike sile določa pravico do vstopa v pristanišče pogodbenice ali pravico do neškodljivega prehoda čez njeno ozemlje, ali
ii)
tiste prevoze po zraku, za katere po sporazumu ali mednarodnem pravu obstaja pravica do preleta ali pristanka na ozemlju take pogodbenice.
g) Obresti in stroški, ki jih sodišče po tožbah prisodi za odškodnino po tej konvenciji, se ne štejejo kot odškodnina za vse namene te konvencije in jih mora uporabnik plačati poleg katerega koli zneska, za katerega odgovarja v skladu s tem členom.