(1)
Udeleženci v planinskem turističnem prometu smejo na ozemlju druge države pogodbenice uporabljati samo tiste poti peš in – v skladu z veljavnimi notranjepravnimi predpisi – s kolesi, ki so navedene v 2. členu sporazuma in markirane v naravi.
(2)
Državi pogodbenici bosta skrbeli za vzdrževanje in markiranje poti z enotnimi oznakami.
(3)
Na ozemlju druge države pogodbenice se ni dovoljeno zadrževati več kot pet dni po prehodu meje v okviru sporazuma, razen v primeru višje sile.
(4)
Mejne prehode za planinski turistični promet je treba označiti skladno s krajevnimi danostmi.”