Razporejanje delavcev
Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza njegovi vrsti in stopnji strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim, poleg primerov določenih z zakonom, tudi v primeru krajše nenadne odsotnosti drugega delavca in v primeru okvare delovnih naprav in postrojenj.
Delavec prejme v vseh primerih prerazporeditev, ko je zaradi izjemnih okoliščin razporejen na dela in naloge, ki ne ustrezajo vrsti in stopnji njegove izobrazbe, znanju in zmožnostim enak osebni dohodek, kot ga je prejemal na svojem delovnem mestu oziroma osebni dohodek, ki je zanj ugodnejši.
Razporeditev v skladu s tem členom lahko traja le toliko časa, dokler trajajo v prvem odstavku navedene okoliščine.
Delavca ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:
– če bi razporeditev lahko povzročila poslabšanje delavčevega zdravja;
– če pot na delo in iz dela v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi traja več kot tri ure, matere delavke z otrokom do treh let starosti, pa če pot traja več kot dve uri.
V primerih, naštetih v drugi alinei četrtega odstavka, je organizacija oziroma delodajalec dolžan delavcu povrniti vse stroške prevoza na delo in z dela z javnimi prevoznimi sredstvi.
Če razporeditev delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti kraja dela zahteva spremembo delavčevega prebivališča, mu je potrebno zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnost šolanja otrok (osnovno in srednje šolstvo).