Poslovodni organ ugotovi na podlagi predloga strokovnih služb obstoj presežka delavcev in določi število in kategorije presežnih delavcev. V isto kategorijo se uvrstijo tisti delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, ki jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom. Presežni delavci se lahko določijo tudi v okviru organizacijskih enot, če je tako predvideno s kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom.
Temeljno merilo za ohranitev zaposlitve je delovna uspešnost. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci ki dosegajo večjo delovno uspešnost.
V primeru enake delovne uspešnosti delavcev se kot prvo korekcijsko merilo za ohranitev zaposlitve upošteva strokovna izobrazba delavca oziroma usposobljenost za delo (v primeru enake uspešnosti delovno mesto obdrži tisti delavec, ki ima višjo izobrazbo oziroma usposobljenost). Strokovna izobrazba oziroma usposobljenost se ugotavlja na podlagi sistematizacije delovnih mest. Uspešnost se ugotavlja najmanj eno leto za nazaj, ko nastane potreba za ugotavljanje presežnih delavcev. Merilo delovne uspešnosti je mogoče uporabiti le, če so vnaprej določena merila za ugotavljanje delovne uspešnosti, oziroma se uporabi obstoječi sistem ugotavljanja delovne uspešnosti. To merilo se upošteva, najmanj za obdobje enega leta.
Drugo merilo so delovne izkušnje. To merilo se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti in izobrazbe delavcev. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšimi delovnimi izkušnjami (ob. enaki delovni usposobljenosti in izobrazbi).
Tretje merilo je delovna doba. To merilo se upošteva v primeru enake uspešnosti, izobrazbe in delovnih izkušenj. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšo delovno dobo (ob enaki uspešnosti, izobrazbi in delovnih izkušnjah).
Četrto merilo je zdravstveno stanje delavca (v upoštev pride ob enaki delovni uspešnosti, izobrazbi, delovnih izkušnjah in delovni dobi). Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim zdravstvenim stanjem oziroma delavci, ki so zboleli za poklicno boleznijo, med temi pa delavci, ki so utrpeli poškodbe pri delu v organizaciji oziroma pri delodajalcu.
Peto merilo je socialno stanje, upošteva se, če imajo delavci iste kategorije, enako delovno uspešnost, strokovno izobrazbo, delovne izkušnje, delovno dobo in zdravstveno stanje. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim socialnim stanjem, pri ugotavljanju socialnega stanja pa se upošteva predvsem dohodek na družinskega člana, število nepreskrbljenih otrok, zaposlenost družinskih članov, opravljanje obrtne dejavnosti kot postranskega poklica, opravljanje kmetijske dejavnosti, lastništvo oziroma solastništvo zasebnih in mešanih podjetij.
Organizacija oziroma delodajalec mora delavca obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z nastankom in reševanjem presežkov delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi, načini reševanja svojega delovnega položaja.