Zakon o ratifikaciji Konvencije o ustanovitvi Evropskega...

67. Zakon o ratifikaciji Konvencije o ustanovitvi Evropskega univerzitetnega inštituta, kot je bila spremenjena s Konvencijo o spremembah iz leta 1992 (MKUEUI)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o ratifikaciji Konvencije o ustanovitvi Evropskega univerzitetnega inštituta, kot je bila spremenjena s Konvencijo o spremembah iz leta 1992 (MKUEUI)

Razglašam Zakon o ratifikaciji Konvencije o ustanovitvi Evropskega univerzitetnega inštituta, kot je bila spremenjena s Konvencijo o spremembah iz leta 1992 (MKUEUI), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 27. oktobra 2005.

Št. 001-22-113/05

Ljubljana, dne 4. novembra 2005

dr. Janez Drnovšek l.r.
Predsednik
Republike Slovenije

Z A K O N
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O USTANOVITVI EVROPSKEGA UNIVERZITETNEGA INŠTITUTA, KOT JE BILA SPREMENJENA S KONVENCIJO O SPREMEMBAH IZ LETA 1992 (MKUEUI)

1. člen

Ratificira se Konvencija o ustanovitvi Evropskega univerzitetnega inštituta, kot je bila spremenjena s Konvencijo o spremembah iz leta 1992, sestavljena 19. aprila 1972 v Firencah.

2. člen

Besedilo konvencije se v izvirniku v angleškem jeziku ter prevodu v slovenskem jeziku glasi:

Consolidated convention setting up a European University Institute &fbco;binary entityId="a9649b22e-0541-480c-8aca-ab5fffe3bc1f" type="pdf"&fbcc;

KONVENCIJA
O USTANOVITVI EVROPSKEGA UNIVERZITETNEGA INŠTITUTA,

kot je bila spremenjena s Konvencijo o spremembah iz leta 1992

Konvencija o ustanovitvi Evropskega univerzitetnega inštituta

    NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJ BELGIJCEV,
    PREDSEDNIK ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE,
    PREDSEDNIK FRANCOSKE REPUBLIKE,
    PREDSEDNIK ITALIJANSKE REPUBLIKE,
    NJEGOVA KRALJEVA VISOKOST VELIKI VOJVODA LUKSEMBURŠKI,
    NJENO VELIČANSTVO KRALJICA NIZOZEMSKE
    SO,
    ODLOČENI podpirati napredek znanja na področjih, ki so posebnega pomena za razvoj Evrope, zlasti njeno kulturo, zgodovino, pravo, ekonomijo in ustanove;
    V ŽELJI spodbujati sodelovanje na teh področjih in skupne raziskave;
    S SKLEPOM, da uresničijo namere, izražene v zvezi s tem v izjavah, ki so jih dali voditelji držav ali vlad na zasedanju v Bonnu 18. julija 1961 in v Haagu 1. in 2. decembra 1969;
    UPOŠTEVAJOČ, da je potreben nadaljnji prispevek k intelektualnemu življenju Evrope in da je v tem duhu treba ustanoviti Evropski inštitut na najvišji univerzitetni ravni;
    SKLENILI ustanoviti Evropski univerzitetni inštitut in določiti razmere za njegovo delovanje, zato so v ta namen imenovali svoje pooblaščence:

    NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJ BELGIJCEV:
    Léona HUREZA,
    ministra za izobraževanje (F);

    PREDSEDNIK ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE:
    Rolfa LAHRA,
    veleposlanika Zvezne republike Nemčije v Rimu;

    PREDSEDNIK FRANCOSKE REPUBLIKE:
    Jacquesa DUHAMELA,
    ministra za kulturo;

    PREDSEDNIK ITALIJANSKE REPUBLIKE:
    Alda MORA,
    ministra za zunanje zadeve,
    Riccarda MISASIJA,
    ministra za izobraževanje;

    NJEGOVA KRALJEVA VISOKOST VELIKI VOJVODA LUKSEMBURŠKI:
    Jeana DUPONGA,
    ministra za izobraževanje;

    NJENO VELIČANSTVO KRALJICA NIZOZEMSKE:
    Th. E. WESTERTERPA,
    državnega sekretarja, ministra za zunanje zadeve;

    KI SO SE po izmenjavi pooblastil v pravilni in predpisani obliki dogovorili o naslednjem:

I. POGLAVJE
NAČELA O USTANOVITVI INŠTITUTA

1. člen

S to konvencijo države članice Evropskih skupnosti (v nadaljevanju »države pogodbenice«) skupaj ustanavljajo Evropski univerzitetni inštitut (v nadaljevanju »inštitut«). Inštitut je pravna oseba.

Sedež inštituta je v Firencah.

2. člen

1. Cilj inštituta je z dejavnostmi na področjih visokega šolstva in raziskovanja prispevati k razvoju kulturne in znanstvene dediščine Evrope kot celote in vseh njenih sestavnih delov. Njegovo delo zajema tudi velika gibanja in ustanove, ki zaznamujejo zgodovino in razvoj Evrope. Upošteva evropsko kulturno in jezikovno mnogovrstnost ter odnose s kulturami zunaj Evrope.

Za ta cilj si prizadeva s poučevanjem in raziskovanjem na najvišji univerzitetni ravni.

Inštitut kot del splošnega programa svoje znanstvene dejavnosti razvija interdisciplinarne raziskovalne programe o poglavitnih problemih, s katerimi se srečuje sodobna evropska družba, vključno z zadevami, povezanimi z graditvijo Evrope.

2. Inštitut naj bi obenem deloval kot forum za izmenjavo in obravnavanje idej in izkušenj, povezanih z zadevami, ki spadajo na področja njegovega preučevanja in raziskovanja.

3. člen

1. Države pogodbenice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da olajšajo uresničevanje cilja inštituta, pri tem pa spoštujejo svobodo raziskovanja in poučevanja.

2. Države pogodbenice spodbujajo širjenje vpliva inštituta v znanstvenem in univerzitetnem prostoru. V ta namen pomagajo inštitutu vzpostavljati ustrezne vezi sodelovanja z univerzami in znanstvenimi organizacijami na svojih ozemljih ter evropskimi in mednarodnimi organi, ki se ukvarjajo z izobraževanjem, kulturo in raziskovanjem.

3. Inštitut v okviru svojih pristojnosti sodeluje z univerzami in katero koli nacionalno in mednarodno izobraževalno ali raziskovalno organizacijo, ki želi z njim sodelovati. Z državami in mednarodnimi organizacijami lahko sklepa sporazume.

4. člen

Inštitut in njegovo osebje uživata privilegije in imunitete, ki jih potrebujeta za opravljanje svojih nalog, pod pogoji, določenimi v protokolu, ki je priložen konvenciji in je njen sestavni del.

Inštitut z italijansko vlado sklene sporazum o sedežu, ki ga soglasno odobri visoki svet.

II. POGLAVJE
UPRAVLJANJE

5. člen

Organi inštituta so:

a)

visoki svet,

b)

predstojnik inštituta,

c)

akademski svet.

6. člen

1. Visoki svet sestavljajo predstavniki vlad držav pogodbenic; vsaka vlada ima v svetu en glas in imenuje dva predstavnika.

Visoki svet se sestane vsaj enkrat letno v Firencah.

2. Funkcijo predsednika visokega sveta izmenoma prevzamejo predstavniki držav pogodbenic za eno leto.

3. Predstojnik inštituta, generalni sekretar in predstavnik Evropskih skupnosti se udeležujejo zasedanj visokega sveta, vendar ne glasujejo.

4. Visoki svet je odgovoren za splošno usmerjanje inštituta; vodi njegovo delovanje in nadzoruje njegov razvoj. Po eni strani olajšuje odnose med vladami pri zadevah, ki se nanašajo na inštitut, po drugi strani pa odnose med vladami in inštitutom.

Visoki svet sprejema sklepe, potrebne za uresničevanje nalog, ki so mu zaupane, v skladu s petim in šestim odstavkom.

5. Visoki svet soglasno:

a)

pripravi pravila, ki urejajo dejavnosti inštituta, in finančna pravila iz 26. člena;

b)

sprejema postopek za izbiro delovnih jezikov v skladu s 27. členom;

c)

pripravi pravila o delu osebja inštituta; ta pravila o delu določajo postopek za reševanje sporov med inštitutom in osebami, ki jih zadevajo;

d)

odloča o odpiranju stalnih delovnih mest za profesorje, ki so dodeljeni inštitutu;

g)

v skladu s pogoji, ki jih določi, vabi osebe iz tretjega odstavka 9. člena k sodelovanju pri dejavnostih akademskega sveta;

h)

sklene sporazum o sedežu med inštitutom in italijansko vlado ter katere koli druge akte, navedene v tretjem odstavku 3. člena;

i)

imenuje prvega predstojnika in prvega sekretarja inštituta;

j)

dovoli, če je to potrebno, odstopanje od tretjega odstavka 3. člena;

k)

spreminja ureditev oddelkov iz 11. člena ali odpira nove oddelke;

l)

odobri sklic iz 33. člena;

m)

sprejema ukrepe iz 34. člena.

6. Visoki svet s kvalificirano večino sprejema druge sklepe, ki niso predvideni v petem odstavku, zlasti o:

a) imenovanju predstojnika in sekretarja inštituta;

b) odobritvi proračuna inštituta in razrešitvi predstojnika v zvezi z izvrševanjem proračuna;

c) odobritvi splošne politike poučevanja na predlog akademskega sveta;

d) oblikovanju raziskovalnega sveta, katerega sestavo in pooblastila določi po posvetovanju z akademskim svetom;

e) ustanovitvi ali ukinitvi interdisciplinarnih centrov v inštitutu po posvetovanju z akademskim svetom in raziskovalnim svetom;

f) sprejetju svojega poslovnika.

7. Kadar je za sklepe potrebna kvalificirana večina, se glasovi ponderirajo takole:

Belgija                     5
Danska                      3
Nemčija                    10
Grčija                      5
Španija                     8
Francija                   10
Irska                       3
Italija                    10
Luksemburg                  2
Nizozemska                  5
Avstrija                    4
Portugalska                 5
Finska                      3
Švedska                     4
Združeno kraljestvo        10

Sklepi so izglasovani z najmanj 62 glasovi za in odobritvijo vsaj 10 vlad.

8. Vzdržani glasovi ne preprečujejo visokemu svetu sprejetja sklepov, za katere je potrebno soglasje.

7. člen

1. Inštitut vodi predstojnik. Izvaja ali nadzoruje izvajanje aktov in sklepov na podlagi te konvencije in sprejema vse upravne odločitve, ki ne spadajo v pristojnosti nobenega drugega organa inštituta.

2. Predstojnik je odgovoren za upravljanje inštituta. Je njegov pravni zastopnik.

Pripravi osnutek letnega proračuna in osnutke triletnih finančnih napovedi ter jih po posvetovanju z akademskim svetom predloži visokemu svetu.

Imenuje vodje oddelkov, direktorje interdisciplinarnih centrov in druge člane učnega osebja, predlagane skladno s točko e petega odstavka 9. člena in drugim odstavkom 9. člena.

Zaposluje upravno osebje inštituta.

3. Predstojnika inštituta izbere visoki svet po posvetovanju z akademskim svetom. Dogovor o sodelovanju med visokim svetom in akademskim svetom pri pripravi tega sklepa soglasno sprejme visoki svet po posvetovanju z akademskim svetom.

Imenovan je za pet let. Po posvetovanju z akademskim svetom lahko visoki svet soglasno podaljša njegov mandat za največ tri leta.

Pravila iz točke a petega odstavka 6. člena določajo pogoje za prenehanje mandata na pobudo predstojnika ali inštituta.

8. člen

1. Sekretar pomaga predstojniku inštituta pri izpolnjevanju organizacijskih in upravnih obveznosti.

2. Njegov mandat in trajanje mandata določajo pravila iz točke a petega odstavka 6. člena.

3. Sekretar in predstojnik inštituta ne smeta biti državljana iste države, razen če visoki svet soglasno ne sklene drugače.

9. člen

1. Akademski svet ima splošna pooblastila glede raziskovanja in poučevanja, ne da bi pri tem posegal v pristojnosti drugih organov inštituta.

Predseduje mu predstojnik inštituta.

2. Izvršni odbor, ki mu predseduje predstojnik inštituta ob pomoči sekretarja in ga sestavljajo predstojnik, vodje oddelkov, direktorji centrov iz tretjega odstavka 11. člena in en predstavnik študentov raziskovalcev, predstojniku na njegovo zahtevo pomaga pri opravljanju nalog inštituta.

Izvršni odbor pripravlja vse za delo akademskega sveta. Predlaga člane učnega osebja, razen tistih iz točke e petega odstavka. Sestavi seznam članov odbora za vpis in odbora za diplomiranje.

Opravlja posebne naloge, ki mu jih zaupa akademski svet.

Akademskemu svetu in visokemu svetu redno poroča o izpolnjevanju svojih nalog.

3. Člani akademskega sveta so:

a)

predstojnik inštituta;

b)

sekretar inštituta, ki sodeluje pri delu sveta, vendar ne glasuje;

c)

vodje oddelkov;

d)

direktorji interdisciplinarnih centrov;

e)

vsi ali nekateri profesorji, dodeljeni inštitutu;

f)

vsi ali nekateri predavatelji, dodeljeni inštitutu;

g)

predstavniki drugih članov učnega osebja;

h)

predstavniki študentov raziskovalcev;

i)

predstavniki vseh drugih, ki sodelujejo v inštitutu pri izvajanju njegovih nalog.

Visoki svet lahko skladno s pogoji, ki jih določi, povabi k sodelovanju pri dejavnostih akademskega sveta osebe s posebnimi usposobljenostmi, ki so državljani držav članic in zastopajo različne vidike gospodarskega, družbenega in kulturnega življenja.

4. Pravila iz točke a petega odstavka 6. člena določajo:

a)

število članov akademskega sveta predstavnikov skupine oseb, navedenih v točkah e, f, g, h, i prejšnjega odstavka, postopek za njihovo imenovanje in trajanje njihovega mandata;

b)

pravila za večinsko glasovanje v akademskem svetu;

c)

pravila, ki urejajo delovanje izvršnega odbora.

5. Akademski svet:

a)

potrjuje študijske programe in po posvetovanju z raziskovalnim svetom tudi raziskovalne programe oddelkov;

b)

po posvetovanju z raziskovalnim svetom potrjuje raziskovalne programe interdisciplinarnih centrov;

c)

sodeluje pri pripravi osnutka letnega proračuna in osnutkov triletnih finančnih napovedi;

d)

sprejema vse izvedbene ukrepe v zvezi z raziskovanjem in poučevanjem, ki ne spadajo v pristojnosti nobenega drugega organa inštituta;

e)

na zasedanju, na katerem predlaga vodje oddelkov, direktorje interdisciplinarnih centrov, profesorje in druge predavatelje, ki naj bi jih zaposlili za polni delovni čas kot člane učnega osebja inštituta, lahko sodelujejo člani učnega osebja, ki imajo vsaj enak status kot te osebe,;

f)

določa pogoje za podelitev naslova in potrdila iz 14. člena;

g)

pregleda osnutek poročila o dejavnostih, ki ga pripravi predstojnik inštituta in ga predloži visokemu svetu.

6. Akademski svet lahko na svojo pobudo pošlje visokemu svetu predloge v zvezi z vprašanji, ki spadajo v pristojnost tega sveta.

III. POGLAVJE
AKADEMSKA STRUKTURA

A. Akademska organiziranost

10. člen

Inštitut se deli na oddelke, ki so osnovne raziskovalne in pedagoške enote.

11. člen

1. Od ustanovitve sestavljajo inštitut štirje oddelki:

– zgodovina in civilizacija,

– ekonomija,

– pravo,

– politične in družbene vede.

Visoki svet lahko po posvetovanju z akademskim svetom in glede na izkušnje soglasno spremeni to ureditev ali ustanovi nove oddelke. Akademski svet lahko daje priporočila v ta namen.

2. V okviru dodeljenih proračunskih sredstev in programov, ki jih je sprejel akademski svet, uživa vsak oddelek visoko stopnjo avtonomije pri izvajanju študija in opravljanju raziskovalnega dela in ima zagotovljeno osebje, ki ga potrebuje za svojo dejavnost.

3. Inštitut lahko ob upoštevanju svojih oddelkov vključuje enega ali več interdisciplinarnih študijskih in raziskovalnih centrov. Sklep o njihovi ustanovitvi ali ukinitvi in o njihovem cilju, posebnih strukturah in splošnih pogojih delovanja sprejme visoki svet s kvalificirano večino po posvetovanju z akademskim svetom in raziskovalnim svetom.

12. člen

1. Glavno raziskovalno delo poteka v seminarjih ali v raziskovalnih skupinah. Delo v enem seminarju se lahko združi z delom drugih seminarjev istega oddelka ali drugih oddelkov.

Za organizacijo različnih seminarjev in raziskovalnih skupin so odgovorni vodje oddelkov. Raziskovalno delo se izvaja z dejavnim sodelovanjem učnega osebja in študentov raziskovalcev, ki skupaj določijo metode dela in smernice, po katerih naj to delo poteka.

2. Raziskovalno delo, ki se opravlja v seminarjih ali raziskovalnih skupinah, mora biti določeno v okviru študijskih in raziskovalnih programov iz petega odstavka 9. člena in mora upoštevati cilje inštituta.

Vodje oddelkov o vsebini delovnih projektov, ki se bodo izvajali v posameznem seminarju in posamezni raziskovalni skupini, obvestijo akademski svet, potem ko pridobijo soglasje profesorjev in predavateljev.

3. Inštitut lahko organizira ure praktičnega usposabljanja in kolokvije, pri katerih lahko sodelujejo osebe, ki že imajo strokovne izkušnje v vedah, v okviru katerih potekata študij in raziskovanje na inštitutu.

13. člen

1. Inštitut ima knjižnico in dokumentacijsko službo, ki se financirata iz letnega proračuna.

2. Italijanska republika se zaveže, da bo izvedla vse potrebne ukrepe in sklenila vse sporazume, ki so potrebni za to, da se učnemu osebju in študentom raziskovalcem omogoči dostop do arhivov, knjižnic in muzejev v Firencah ter po potrebi v drugih italijanskih mestih.

Postopek za izvajanje te določbe se določi v sporazumu o sedežu.

14. člen

O predpisu

Povezave med predpisi

Področje

Eko-Lex področje

Citati

Zakon o ratifikaciji Konvencije o ustanovitvi Evropskega univerzitetnega inštituta, kot je bila spremenjena s Konvencijo o spremembah iz leta 1992 (MKUEUI)

Časovnica