(1)
Če ima država pogodbenica dve ali več ozemeljskih enot ne glede na to, ali imajo različne pravne sisteme, ki veljajo v zvezi z zadevami po tej konvenciji, lahko ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu izjavi, da ta konvencija velja za vse ozemeljske enote ali samo za eno ali več enot, in lahko tako izjavo kadar koli nadomesti z drugo.
(2)
O teh izjavah je treba uradno obvestiti depozitarja, v njih pa morajo biti natančno navedene ozemeljske enote, za katere konvencija velja.
(3)
Če na podlagi izjave po tem členu konvencija velja za eno ali več, vendar ne za vse ozemeljske enote države pogodbenice, sklicevanje na:
(a)
ozemlje države pogodbenice iz 1. člena pomeni sklicevanje na ozemlje ozemeljske enote te države;
(b)
sodišče ali drug pristojni organ države pogodbenice ali zaprošene države pomeni sklicevanje na sodišče ali drug pristojni organ ozemeljske enote te države;
(c)
državo pogodbenico iz prvega odstavka 8. člena, v kateri je predmet kulturne dediščine, pomeni sklicevanje na ozemeljsko enoto te države, v kateri je predmet;
(d)
zakonodajo države pogodbenice iz tretjega odstavka 8. člena, v kateri je predmet, pomeni zakonodajo ozemeljske enote te države, v kateri je predmet, in
(e)
državo pogodbenico iz 9. člena pomeni sklicevanje na ozemeljsko enoto te države.
(4)
Če država pogodbenica ne da nobene izjave po prvem odstavku tega člena, potem konvencija velja za vse ozemeljske enote te države.