1.
A. Skupnost pomeni oboje:
(a)
pravno osebo, ki je nastala s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom), stranko tega sporazuma; in
(b)
ozemlja, za katera se uporablja Pogodba Euratom.
B.
Države pomenijo države članice Skupnosti, ki nimajo jedrskega orožja, pogodbenice tega sporazuma.
2.
A. Prilagoditev pomeni vpis v knjigovodsko evidenco ali poročilo, ki prikazuje razliko med pošiljateljem in prejemnikom ali neevidentirani material.
B.
Letni pretok pomeni, za namene členov 79 in 80, količino jedrskega materiala, ki prihaja na leto iz obrata in naprave, ki obratuje z nazivno zmogljivostjo.
C.
Šarža pomeni del jedrskega materiala, ki se vzame za enoto v knjigovodske namene na ključni točki merjenja in za katero se sestava in količina določita z enim kompletom specifikacij ali meritev. Jedrski material je lahko nepakiran ali shranjen v več ločenih stvareh.
D.
Podatki o šarži pomenijo skupno težo vsakega elementa jedrskega materiala, in če gre za plutonij in uran, izotopno sestavo tam, kjer je to primerno. Knjigovodske enote so:
(a)
grami vsebovanega plutonija;
(b)
grami vsega urana in grami urana-235 plus urana-233, ki ju vsebuje uran, obogaten s tema izotopoma; in
(c)
kilogrami vsebovanega torija, naravnega urana ali osiromašenega urana.
Za namene poročanja se teže posameznih elementov v šarži pred zaokroževanjem na najbližjo enoto seštejejo.
E.
Knjigovodski inventar cone materialne bilance pomeni algebraična vsota zadnjega fizičnega inventarja navedene cone materialne bilance in vseh inventarnih sprememb, ki so nastale od navedenega popisa fizičnega inventarja.
F.
Popravek pomeni vpis v knjigovodske evidenco ali poročilo, s katerim se popravi ugotovljena napaka oziroma izboljša meritev količine, ki je že bila vpisana v evidenco ali poročilo. Pri vsakem popravku mora biti opredeljen vpis, na katerega se nanaša.
G.
Efektivni kilogram pomeni posebna enoto, ki se uporablja pri varovanju jedrskega materiala. Količina v efektivnih kilogramih se dobi tako, da se vzame:
(a)
za plutonij teža v kilogramih;
(b)
za uran z obogatitvijo 0.01 (1%) in več teža v kilogramih, pomnožena s kvadratom obogatitve;
(c)
za uran z obogatitvijo pod 0.01 (1%) in nad 0.005 (0.5%) teža v kilogramih, pomnožena z 0.0001; in
(d)
za osiromašeni uran z obogatitvijo 0.005 (0.5%) ali manj in za torij teža v kilogramih, pomnožena z 0.00005.
H.
Obogatitev pomeni razmerje med kombinirano težo izotopov urana-233 in urana-235 ter težo celotnega zadevnega urana.
I.
Objekt in naprava pomeni:
(a)
reaktor, kritična naprava, obrat za konverzijo, obrat za izdelavo goriva, obrat za predelavo, obrat ločevanja izotopov ali ločeno skladišče; ali
(b)
katera koli lokacija, na kateri se jedrski material navadno uporablja v količinah nad enim efektivnim kilogramom.
J.
Inventarna sprememba pomeni povečanje ali zmanjšanje po šaržah jedrskega materiala v coni materialne bilance; takšna sprememba vključuje eno od naslednjega:
(ii)
notranji prejem; prejem materiala iz držav; iz drugih con materialne bilance; iz nevarovanih (nemiroljubnih) dejavnosti; na izhodišču varovanja;
(iii)
jedrska proizvodnja: proizvodnja posebnega cepljivega materiala v reaktorju; in
(iv)
prenehanje izvzetja: ponovna uporaba varovanja za jedrski material, ki je bil pred tem izvzet zaradi svoje uporabe ali količine.
(ii)
notranje pošiljanje: pošiljanje v državah drugim conam materialne bilance ali za nevarovane (nemiroljubne) dejavnosti;
(iii)
jedrska izguba: izguba jedrskega materiala zaradi preobrazbe v drug(e) element(e) ali izotop(e) kot posledica jedrskih reakcij;
(iv)
izmerjeni zavržek: jedrski material, ki je bil izmerjen ali ocenjen na podlagi meritev ter odložen na tak način, da ni več primeren za nadaljnjo jedrsko uporabo;
(v)
zadržani odpadki: jedrski material, nastal pri predelavi ali kot posledica obratovalne nesreče, ki ga za zdaj ni mogoče regenerirati, je pa uskladiščen;
(vi)
izvzetje: izvzetje jedrskega materiala iz varovanja zaradi njegove uporabe ali količine; in
(vii)
druga izguba: na primer nenamerna izguba (to je nepovratna in nenamerna izguba jedrskega materiala kot posledica obratovalne nesreče) ali tatvina.
K.
Ključna točka merjenja pomeni lokacijo, kjer se jedrski material pojavlja v taki obliki, da ga je mogoče meriti za določanje pretoka materiala ali inventarja. Ključne točke merjenja tako med drugim vključujejo tudi vnos in proizvodnjo materiala (vključno z izmerjenim zavržkom) ter hranjenje v conah materialne bilance.
L.
Inšpekcijsko delovno leto pomeni, za namene člena 80, 300 delovnih dni inšpekcijskega pregleda, pri čemer delovni dan pomeni dan, v katerem ima en inšpektor kadarkoli dostop do objekta ali naprave skupaj največ osem ur.
M.
Cona materialne bilance pomeni cona znotraj ali zunaj objekta in naprave tako, da je mogoče:
(a)
določiti količino jedrskega materiala pri vsakem prenosu v ali iz vsake cone materialne bilance; in
(b)
po potrebi določiti fizični inventar jedrskega materiala v vsaki coni materialne bilance v skladu z določenimi postopki, da se lahko ugotovi materialna bilanca za potrebe varovanja Agencije.
N.
Neevidentirani material pomeni razliko med knjigovodskim inventarjem in fizičnim inventarjem.
O.
Jedrski material pomeni vsak osnovni material ali posebni cepljivi material, kot je opredeljeno v členu XX Statuta. Izraza »osnovni material« ne smemo razlagati, kot da se uporablja za rude ali ostanke rude. Vsaka odločitev Sveta v skladu s členom XX Statuta po začetku veljavnosti tega sporazuma, s katero se poveča število materialov, ki se štejejo za osnovni material ali posebne cepljive materiale, bo po tem sporazumu veljala šele, ko jo sprejmejo Skupnost in države.
P.
Fizični inventar pomeni vsoto vseh izmerjenih ali izpeljanih ocen količin jedrskega materiala v šaržah, ki so v danem času prisotne znotraj posamezne cone materialne bilance, dobljeno v skladu z natančno določenimi postopki.
Q.
Razlika med pošiljateljem in prejemnikom pomeni razlika med količino jedrskega materiala v šarži, sporočeno iz cone materialne bilance pošiljatelja, in količino, izmerjeno v coni materialne bilance prejemnika.
R.
Izvirni podatki so podatki, zapisani med merjenjem ali umerjanjem oziroma uporabljeni za izpeljevanje empiričnih razmerij, ki identificirajo jedrski material in dajejo podatke o šarži. Izvirni podatki lahko na primer obsegajo: težo spojin, konverzijske faktorje za določanje teže elementa, specifično maso, koncentracijo elementov, izotopska razmerja, odnos med prostornino in manometrskimi odčitki ter razmerje med proizvedenim plutonijem in proizvedeno energijo.
S.
Strateška točka pomeni lokacijo, izbrano med pregledom projektne informacije, kjer se v običajnih razmerah in skupaj s podatki, zbranimi iz vseh strateških točk, dobijo in preverijo podatki, ki so potrebni in zadostni za uresničevanje ukrepov varovanja; strateška točka lahko obsega katero koli lokacijo, na kateri se opravljajo ključne meritve, ki se nanašajo na obračun materialne bilance, ter kjer se izvajajo ukrepi hrambe in nadzorovanja.