1. Države pogodbenice sodelujejo pri preprečevanju kaznivih dejanj iz 2. člena tako, da sprejmejo vse ustrezne ukrepe, med drugim po potrebi prilagodijo tudi svojo notranjo zakonodajo, da bi na svojem ozemlju in zunaj njega preprečile in ustavile priprave za storitev kaznivih dejanj, in sicer:
(a)
ukrepe, da se na njihovih ozemljih prepovejo nezakonite dejavnosti oseb in organizacij, ki zavestno spodbujajo ali napeljujejo k storitvi kaznivih dejanj iz 2. člena, jih organizirajo ali sodelujejo pri njihovi storitvi;
(b)
ukrepe, ki od finančnih organizacij in drugih poklicev, vpletenih v finančne transakcije, zahtevajo, da uporabijo najučinkovitejše ukrepe za identifikacijo njihovih stalnih ali občasnih strank in strank, za katere so odprti računi, in da posebno pozornost posvetijo neobičajnim ali sumljivim transakcijam in sporočajo transakcije, v zvezi s katerimi obstaja sum, da so povezane s kriminalno dejavnostjo. V ta namen države pogodbenice proučijo možnost:
(i)
da sprejmejo predpise, ki prepovedujejo odpiranje računov, katerih imetniki ali upravičenci niso identificirani ali jih ni mogoče identificirati, ter ukrepe za zagotovitev, da te organizacije preverijo identiteto dejanskih nosilcev takih transakcij;
(ii)
da v zvezi z identifikacijo pravnih oseb od finančnih organizacij po potrebi zahtevajo sprejetje ukrepov za preverjanje pravnega obstoja in strukture njihovih strank, tako da iz javnega registra ali od stranke ali od obeh pridobijo dokaz o ustanovitvi, vključno s podatki o nazivu, pravni obliki, naslovu, odgovornih osebah in določbah o zastopanju pravne osebe;
(iii)
da sprejmejo predpise, ki od finančnih organizacij zahtevajo, da pristojnim organom takoj poročajo o vseh zapletenih finančnih transakcijah, finančnih transakcijah v neobičajno visokih zneskih in o nenavadnih oblikah transakcij brez jasnega ekonomskega ali očitnega pravnega razloga brez strahu pred kazensko ali civilno odgovornostjo zaradi kršitve kakršnih koli omejitev pri razkrivanju informacij, če o svojih sumih poročajo v dobri veri;
(iv)
da zahtevajo, da finančne organizacije najmanj pet let hranijo vso potrebno dokumentacijo o domačih in mednarodnih transakcijah.
2. Države pogodbenice sodelujejo pri preprečevanju kaznivih dejanj iz 2. člena tudi tako, da proučijo:
(a)
ukrepe za nadzor vseh organizacij, ki se ukvarjajo s prenosom denarja, vključno z izdajanjem dovoljenj za opravljanje njihove dejavnosti;
(b)
ustrezne ukrepe za odkrivanje in spremljanje fizičnega prenosa gotovine in vrednostnih papirjev na prinosnika čez državno mejo ob strogih zaščitnih ukrepih, ki zagotavljajo pravilno uporabo informacij in na noben način ne ovirajo prostega pretoka kapitala.
3. Države pogodbenice sodelujejo pri preprečevanju kaznivih dejanj iz 2. člena tudi tako, da v skladu s svojo notranjo zakonodajo izmenjujejo natančne in verodostojne informacije ter usklajujejo upravne in druge potrebne ukrepe, še posebej tako, da:
(a)
vzpostavijo in vzdržujejo komunikacijske poti med pristojnimi agencijami in službami, da bi omogočile varno in hitro izmenjavo informacij o vseh vidikih kaznivih dejanj iz 2. člena;
(b)
med seboj sodelujejo pri zbiranju obvestil o kaznivih dejanj iz 2. člena, ki se nanašajo na:
(i)
identiteto, bivališče in dejavnosti oseb, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum, da so udeležene pri teh kaznivih dejanjih;
(ii)
prenos finančnih sredstev, povezanih s temi kaznivimi dejanji.
4. Države pogodbenice lahko izmenjujejo informacije prek Mednarodne organizacije kriminalistične policije (Interpol).