(1)
Obveznost ponovnega sprejema, predpisana v 2. členu, ne velja, kadar gre za:
a)
državljane tretjih držav, ki imajo skupno mejo z državo prosilko;
b)
državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki so po zapustitvi ozemlja zaprošene države ali po vstopu na ozemlje države prosilke od slednje dobili vizum ali dovoljenje za bivanje;
c)
državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki so zadnjih šest mesecev bivali na ozemlju države prosilke;
d)
državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki jim je zaprošena država priznala bodisi status begunca na podlagi določil Ženevske konvencije o statusu beguncev z dne 28. julija 1951, dopolnjene z Newyorškim protokolom z dne 31. januarja 1967, ali status osebe brez državljanstva na podlagi Newyorške konvencije o statusu oseb brez državljanstva z dne 28. septembra 1954;
e)
državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki jih je zaprošena država dejansko vrnila v njihovo matično državo ali v kako tretjo državo.