1. Izraz “vlagatelj” pomeni:
a)
fizične osebe, ki so državljani ene ali druge pogodbenice v skladu z njeno zakonodajo, in
b)
pravne osebe, vključno s korporacijami, gospodarskimi in drugimi družbami, združenji, ali katere koli druge subjekte, ki so registrirani ali ustanovljeni v skladu z zakonodajo te pogodbenice,
ki izvajajo ali so izvedle naložbo na ozemlju druge pogodbenice.
2. Izraz “naložba vlagatelja pogodbenice” pomeni vsako vrsto premoženja na ozemlju ene pogodbenice, ki je neposredno ali posredno v lasti ali pod nadzorom vlagatelja druge pogodbenice, vključno:
a)
s premičninami in nepremičninami ter katerimi koli drugimi stvarnimi pravicami, kot so hipoteka, zaseg, zastava in podobne pravice;
b)
z deleži, delnicami in drugimi oblikami kapitalske udeležbe v družbi ter pravicami, ki iz njih izhajajo;
c)
z obveznicami, zadolžnicami, posojili in drugimi oblikami dolga ter pravicami, ki iz njih izhajajo;
d)
z denarnimi terjatvami ali katerimi koli storitvami, ki imajo ekonomsko vrednost in so povezane z naložbo;
e)
s pravicami na področju intelektualne lastnine, tehnoloških procesov, dobrega imena ter know-howa;
f)
s katero koli pravico, vključno s koncesijami za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje naravnih virov, ki jih z zakonom ali upravnim aktom podeljuje pristojni državni organ ali ki se podelijo s pogodbo.
Kakršna koli sprememba oblike, v kateri se premoženje investira ali reinvestira, ne vpliva na njegovo naravo kot naložbo pod pogojem, da je taka sprememba v skladu z zakoni in predpisi pogodbenice, na katere ozemlju je bila naložba izvedena.
3. Izraz “dohodek” pomeni zneske, ki jih prinašajo naložbe, in vključuje zlasti, vendar ne izključno, dobiček, dividende, obresti, avtorske honorarje ali druge oblike dohodka, povezanega z naložbami, vključno z licenčninami in drugimi honorarji.
4. Izraz “ozemlje” pomeni za vsako pogodbenico ozemlje pod njeno suverenostjo, vključno z zračnim prostorom in morskimi območji, nad katerimi ta pogodbenica izvaja suverenost ali jurisdikcijo v skladu z notranjim in mednarodnim pravom.
5. Izraz “posredni nadzor” pomeni dejanski nadzor, ugotovljen po pregledu dejanskih okoliščin za vsak primer posebej. Pri katerem koli takem pregledu je treba upoštevati vse pomembne dejavnike, vključno z
a)
vlagateljevim finančnim upravičenjem pri naložbi, vključno s kapitalsko udeležbo;
b)
vlagateljevo zmožnostjo, da znatno vpliva na upravljanje in izvajanje naložbe, in
c)
vlagateljevo zmožnostjo, da znatno vpliva na izbiro članov upravnega odbora ali katerega koli drugega organa upravljanja.
Če obstaja dvom, ali vlagatelj neposredno ali posredno nadzira določeno naložbo, nosi dokazno breme vlagatelj, ki trdi, da naložbo nadzoruje.