Za uresničitev določb iz prejšnjega člena je potrebno dovoljenje, ki ga na zaprosilo zainteresirane strani izda pristojni organ v skladu s postopkom, določenim v tem členu.
1.
Zaprosilo mora vsebovati te podatke:
a)
ime in naslov nosilca vzdrževanja obveznih rezerv, ki prosi za dovoljenje;
b)
vrsto in količino obveznih rezerv;
c)
če lastnik obveznih rezerv ni nosilec obveznosti, ime in naslov lastnika obveznih rezerv, ki zagotavlja izpolnjevanje obveznosti;
d)
ime in naslov podjetja, ki je lastnik skladišča ali objekta, v katerem se hranijo obvezne rezerve, natančno lokacijo objektov in oznako konkretno uporabljenih rezervoarjev;
e)
obdobje, za katero se prosi za dovoljenje, ki ne sme biti krajše od treh koledarskih mesecev;
f)
carinski in davčni režim, po katerem se obravnavajo obvezne rezerve.
2.
Ko pristojni organ države, do katere ima nosilec obveznosti vzdrževanja obveznih rezerv obveznost, ugodno reši njegovo zaprosilo, pošlje podatke iz 1. točke tega člena organu druge države najpozneje trideset delovnih dni pred začetkom obdobja, za katero se prosi za dovoljenje.
3.
Pristojni organ države, na ozemlju katere se skladiščijo obvezne rezerve, sporoči svojo odločitev pristojnemu organu druge države najpozneje deset delovnih dni pred začetkom obdobja, za katero se prosi za dovoljenje.
4.
Ob kakršni koli spremembi okoliščin, navedenih v 1. točki tega člena, je treba vložiti novo zaprosilo.