(1)
Izročena oseba se ne sme kazensko preganjati niti se zoper njo ne sme izvršiti kazen ali se ji kakor koli drugače omejiti svoboda ali je izročiti tretji državi za katero koli kaznivo dejanje, storjeno pred izročitvijo, za katero se ne zahteva izročitev.
(2)
Zoper izročeno osebo se ne sme izvršiti strožja kazen od tiste, na katero je obsojena.
(3)
Omejitve iz prvega odstavka tega člena prenehajo:
1.
če se je izročena oseba izrecno odpovedala jamstvu iz prvega odstavka tega člena;
2.
če izročena oseba v 45 dneh od dneva končne izpustitve na prostost ni zapustila ozemlja pogodbenice, ki ji je bila predana, čeprav je imela možnost, ali če se je po zapustitvi njenega ozemlja tja ponovno vrnila;
3.
če zaprošena država da soglasje. Prošnji za soglasje je treba priložiti listine iz 4. člena te pogodbe in pravno veljavni zapisnik izjave izročene osebe o zadevnem kaznivem dejanju. Zaprošena država da soglasje, če so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za izročitev po tej pogodbi.
(4)
Odpoved načelu specialnosti se ugotovi tako, da je razvidno, da jo je oseba izrazila prostovoljno in pri polnem zavedanju pravnih posledic. V ta namen ima prijeta oseba pravico do zagovornika. Zaprošena država zagotovi osebi pomoč tolmača, če je to potrebno.