(1)
Če prosi za izročitev iste osebe več držav zaradi istega kaznivega dejanja ali različnih kaznivih dejanj, se zaprošena država odloči, kateri državi dovoli izročitev, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, še posebej relativne resnosti storjenih kaznivih dejanj in kraja izvršitve kaznivih dejanj, časa vložitve zahteve za izročitev, državljanstva osebe in možnosti poznejše izročitve v drugo državo.
(2)
Zaprošena država o odločitvi iz prvega odstavka tega člena obvesti druge države prosilke in lahko sočasno da soglasje državi, katere prošnja za izročitev je bila odobrena, za morebitno nadaljnjo izročitev državi, ki je prav tako zaprosila za izročitev.