(1)
Če prosi za izročitev iste osebe več držav zaradi istega ali zaradi raznih kaznivih dejanj, se da prednost prošnji države, katere državljan je ta oseba. Če ta država ne zahteva izročitve, prošnji države, na ozemlju katere je bilo kaznivo dejanje storjeno; če je bilo dejanje storjeno na ozemlju več držav ali če se ne ve, kje je bilo storjeno, pa prošnji države, ki je prva prosila za izročitev.
(2)
Zaprošena pogodbenica o odločitvi iz prvega odstavka tega člena obvesti druge države prosilke in hkrati sporoči, da se strinja z morebitno nadaljnjo izročitvijo osebe iz države, ki ji je bila izročena, v drugo državo, ki je tudi prosila za izročitev.