(1)
Vsak spor med pogodbenicama v zvezi z razlago ali uporabo tega sporazuma, ki ga v treh mesecih od začetka spora ni mogoče rešiti z diplomatskimi pogajanji, se – če se stranki nista drugače dogovorili – na zahtevo ene ali druge stranke predloži v obravnavo arbitražnemu senatu, ki ga sestavljajo trije člani. Vsaka stranka imenuje enega razsodnika in tako imenovana razsodnika skupaj imenujeta kot svojega predsednika tretjega razsodnika, ki ni državljan nobene od pogodbenic.
(2)
Če ena od strank ne imenuje svojega razsodnika in tega ne stori tudi še v dveh mesecih po tem, ko jo je druga stranka pozvala, da opravi imenovanje, lahko ta druga stranka zaprosi predsednika Meddržavnega sodišča, da opravi potrebno imenovanje.
(3)
Če se prva dva razsodnika v dveh mesecih po svojem imenovanju ne moreta dogovoriti o izbiri tretjega razsodnika, lahko ena ali druga stranka zaprosi predsednika Meddržavnega sodišča, da opravi potrebno imenovanje.
(4)
Če v primerih, predvidenih v odstavkih (2) in (3) tega člena, predsednik Meddržavnega sodišča ne more opraviti omenjene naloge ali če je državljan ene od pogodbenic, je treba povabiti podpredsednika sodišča, da opravi potrebno imenovanje. Če podpredsednik sodišča ne more opraviti imenovanja ali če je državljan ene od pogodbenic, se povabi po funkciji naslednji najstarejši član Meddržavnega sodišča, ki ni državljan ene od pogodbenic, da opravi potrebna imenovanja.
(5)
Arbitražni senat odloča na podlagi spoštovanja zakona. Preden senat sprejme odločitev, lahko na vsaki stopnji postopka pogodbenicam predlaga mirno reševanje spora. Navedene določbe ne prejudicirajo reševanja spora ex aequo et bono, če se stranki tako dogovorita.
(6)
Če se stranki ne odločita drugače, arbitražni senat sam določi svoj postopek.
(7)
Arbitražni senat sprejme odločitev z večino glasov. Tako sprejeta odločitev je dokončna in za stranki zavezujoča.