"30. člen
Zneski, izraženi v evrih
1. Za uporabo določb pododstavka b) prvega odstavka 21. člena in tretjega odstavka 26. člena v primerih, ko se za izdelke izda račun v drugi valuti kot evro, vsako leto vsaka od držav, navedenih v 3. in 4. členu, določi zneske v domači valuti v protivrednosti zneskov, izraženih v evrih.
2. Za pošiljko se lahko uveljavljajo ugodnosti v skladu s pododstavkom b) prvega odstavka 21. člena ali s tretjim odstavkom 26. člena s sklicevanjem na valuto, v kateri se izda račun, glede na znesek, ki ga je določila ta država.
3. Zneski, ki jih je treba uporabiti v kateri koli dani domači valuti, morajo biti protivrednosti zneskov, izraženih v evrih, po tečaju na prvi delovni dan v oktobru in se uporabljajo od 1. januarja naslednjega leta. O ustreznih zneskih morata biti Slovenija in Turčija uradno obveščeni.
4. Država lahko znesek, ki ga dobi pri preračunu zneska, izraženega v evrih, v domačo valuto, zaokroži navzgor ali navzdol. Zaokroženi znesek se od zneska, ki se dobi pri preračunu, ne sme razlikovati za več kot 5 odstotkov. Država lahko obdrži nespremenjeno protivrednost v domači valuti za znesek, izražen v evrih, če se ob letni uskladitvi iz tretjega odstavka pri zamenjavi tega zneska preračunana protivrednost v domači valuti pred kakršno koli zaokrožitvijo poveča za manj kot 15 odstotkov. Protivrednost v domači valuti lahko ostane nespremenjena, če bi se zaradi preračuna zmanjšala protivrednost v tej domači valuti.
5. Skupni odbor na zahtevo pogodbenice pregleda v evrih izražene zneske. Skupni odbor pri tem pregledu upošteva zaželeno ohranjanje dejanskih učinkov teh omejitev. V ta namen se lahko odloči za spremembo zneskov, izraženih v evrih.”