Sklep o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za borznoposredniške družbe

Standardizirane in nestandardizirane terminske pogodbe na blago za nakup ali prodajo posamezne vrste blaga se izrazijo kot nominalni zneski standardnih merskih enot in se jim pripiše zapadlost, ki ustreza datumu poravnave iz navedenih pogodb. Borznoposredniška družba lahko kot kapitalsko zahtevo za tveganje spremembe cen blaga za terminske pogodbe na blago, s katerimi se trguje na priznanih borzah, naštetih v Prilogi II tega sklepa, uporabi znesek, ki je enak kritju, ki ga za te pogodbe zahteva zadevna borza. Borznoposredniška družba lahko kot kapitalsko zahtevo za tveganje spremembe cen blaga za izvedene finančne instrumente na blago iz tega odstavka, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC) in za katere izvaja poravnavo priznana klirinška družba iz Priloge II tega sklepa, uporabi znesek, ki je enak kritju, ki ga za te pogodbe zahteva zadevna klirinška družba.

Blagovne zamenjave (commodity swaps), kjer ima ena stran transakcije določeno fiksno ceno in druga stran tekočo tržno ceno, se v pristop lestvice zapadlosti, kot je določen v 79. členu tega sklepa, vključujejo kot serije pozicij, enake nominalnemu znesku pogodb, pri katerih posamezna pozicija ustreza vsakemu plačilu po teh zamenjavah. Te pozicije se razporedijo v lestvico dospelosti iz Tabele 12 prvega odstavka 79. člena tega sklepa. Te pozicije se obravnavajo kot dolge pozicije, če borznoposredniška družba plačuje določeno fiksno ceno in sprejema tekočo tržno ceno, in kot kratke pozicije, če borznoposredniška družba sprejema določeno fiksno ceno in plačuje tekočo tržno ceno. Blagovne zamenjave, pri katerih se obe strani transakcij nanašata na različni vrsti blaga, se pri pristopu lestvice zapadlosti poročajo v ustreznem delu lestvice.

Opcije na blago ali opcije na izvedene finančne instrumente na blago se morajo obravnavati kot pozicije z vrednostjo, ki je enaka vrednosti osnovnih finančnih instrumentov, na katere se nanašajo, pomnožene z njihovimi deltami. Te pozicije se lahko pobotajo z nasprotnimi pozicijami v istovrstnem osnovnem blagu ali v izvedenem finančnem instrumentu na blago. Za delto se uporablja kazalec, ki ga izračunava priznana borza iz Priloge II tega sklepa, na kateri se trguje z opcijami. Za opcije, za katere kazalec priznane borze ni razpoložljiv, ali za opcije, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC), lahko borznoposredniška družba delto izračunava sama, vendar le, če dokaže, da je njen model za izračunavanje delte primeren. Banka Slovenije lahko predpiše metodologijo za izračunavanje delte. Poleg izračuna delte je nujno, da se borznoposredniška družba zavaruje tudi pred drugimi tveganji, povezanimi z opcijami. Zato mora borznoposredniška družba izračunavati dodatne kapitalske zahteve za druga opcijska tveganja, npr. tveganje spremembe delte (gama tveganje) ali nestanovitnosti osnovnega instrumenta (vega tveganje). Za gamo in vego se uporablja kazalec, ki ga izračunava priznana borza iz Priloge II tega sklepa, na kateri se trguje z opcijami. Za opcije, za katere kazalec priznane borze ni razpoložljiv, ali za opcije, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC), lahko borznoposredniška družba gamo in vego izračunava sama, vendar le, če dokaže, da je njen model za izračunavanje game in vege primeren. Banka Slovenije lahko predpiše metodologijo za izračunavanje game in vege. Borznoposredniška družba lahko kot kapitalsko zahtevo za izdane opcije na blago, s katerimi se trguje na priznanih borzah, naštetih v Prilogi II tega sklepa, uporabi znesek, ki je enak kritju, ki ga za te opcije zahteva zadevna borza. Borznoposredniška družba lahko kot kapitalsko zahtevo za pogodbe iz prvega odstavka tega člena, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC) in za katere poravnavo izvajajo priznane klirinške družbe, naštete v Prilogi II tega sklepa, uporabi znesek, ki je enak kritju, ki ga za te pogodbe zahteva zadevna klirinška družba. Borznoposredniška družba lahko kot kapitalsko zahtevo za kupljene opcije na blago, s katerimi se trguje na borzah ali na prostem trgu, uporabi znesek, ki je enak kapitalski zahtevi za vrste blaga, na katere se te opcije nanašajo. Pri tem tako določena kapitalska zahteva ne presega tržne vrednosti teh opcij. Kapitalska zahteva za izdano opcijo na blago, s katero se trguje na prostem trgu (OTC), se določi glede na blago, na katero se nanaša.

Nakupni boni (warrants), ki se nanašajo na blago, se obravnavajo enako kot opcije na blago iz tretjega odstavka tega člena.

Borznoposredniška družba, ki sklepa pogodbe/posle začasne prodaje ali posoje blaga, po katerih je zavezana prenesti blago ali zajamčene pravice do blaga, mora to blago vključiti v izračun kapitalske zahteve za tveganje spremembe cen blaga.