Sklep o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za borznoposredniške družbe

Pri pozicijah trgovalne knjige, ki so varovane s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, se kapitalska zahteva za posebno pozicijsko tveganje lahko zmanjša v skladu z določbami drugega do petega odstavka tega člena.

Kadar se vrednosti obeh strani transakcije vedno gibljeta v nasprotnih smereh in v približno enakem obsegu, se kapitalska zahteva za posebno pozicijsko tveganje ne izračunava za nobeno stran transakcije. Taka obravnava je dopustna v naslednjih primerih:

obe strani transakcije sta sestavljeni iz popolnoma identičnih instrumentov ali

dolga denarna pozicija je varovana z zamenjavo celotnega donosa (ali obratno), pri čemer se referenčna obveznost in osnovna izpostavljenost (tj. denarna pozicija) popolnoma ujemata; zapadlost zamenjave celotnega donosa je lahko drugačna od zapadlosti osnovne izpostavljenosti.

Kapitalska zahteva za posebno pozicijsko tveganje se lahko zmanjša tudi, kadar se vrednost obeh strani transakcije vedno giblje v nasprotni smeri in kadar obstaja popolno ujemanje glede referenčne obveznosti, zapadlosti referenčne obveznosti in kreditnega izvedenega finančnega instrumenta ter valute, v kateri je izražena osnovna izpostavljenost. Poleg tega ključne lastnosti kreditnega izvedenega finančnega instrumenta ne smejo povzročiti pomembnega odstopanja cenovnih premikov kreditnega izvedenega finančnega instrumenta od cenovnih premikov denarne pozicije. Če na podlagi transakcije, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega pododstavka, pride do prenosa tveganja, se kapitalska zahteva za posebno pozicijsko tveganje za tisto stran transakcije, za katero se sicer izračunava višja kapitalska zahteva za posebno pozicijsko tveganje, zmanjša za 80%, medtem ko kapitalska zahteva za posebno pozicijsko tveganje za drugo stran transakcije znaša 0.

Kapitalska zahteva za posebno pozicijsko tveganje se lahko delno zmanjša tudi, kadar se vrednosti obeh strani transakcije običajno gibljeta v nasprotnih smereh. Taka obravnava je možna v naslednjih primerih:

kadar gre za pozicije iz točke (b) drugega odstavka tega člena, vendar obstaja neusklajenost naložb med referenčno obveznostjo in osnovno izpostavljenostjo; pri tem pa pozicije izpolnjujejo naslednja pogoja:

– referenčna obveznost se v primeru stečaja poplačuje istočasno (je uvrščena pari passu) ali pozneje (je podrejena) kot osnovna obveznost,

– dolžnik po osnovni in referenčni obveznosti je ista oseba; za obe obveznosti veljata prisilno izvršljivi klavzuli o navzkrižni ugotovitvi neplačila in o navzkrižni takojšnji zapadlosti, ali

kadar gre za pozicije iz točke (a) drugega odstavka tega člena ali tretjega odstavka tega člena, vendar obstaja valutna neusklajenost ali neusklajenost zapadlosti med kreditnim izvedenim finančnim instrumentom in osnovnim instrumentom (valutne neusklajenosti je treba vključiti v običajno poročanje o valutnem tveganju v skladu s 75. in 76. členom tega sklepa) ali

kadar gre za pozicije iz tretjega odstavka tega člena, vendar obstaja neusklajenost naložb v denarni poziciji in kreditnim izvedenim finančnim instrumentom; osnovni instrument mora biti v dokumentaciji o kreditnem izvedenem finančnem instrumentu vključen med obveznosti, ki jih je treba prenesti. V primerih iz točk (a), (b) in (c) se namesto seštevanja kapitalskih zahtev za posebno pozicijsko tveganje za vsako stran transakcije uporabi samo večja od obeh.

V vseh drugih primerih, ki niso obravnavani v četrtem odstavku tega člena, se kapitalska zahteva za posebno pozicijsko tveganje izračuna za obe strani transakcije.