Sklep o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za borznoposredniške družbe

Ovrednotenje modela EPE borznoposredniške družbe mora izpolnjevati naslednje zahteve:

model mora biti kvalitativno ovrednoten v skladu s 84. do 87. in 89. do 91. členom tega sklepa,

obrestne mere, menjalni tečaji, cene lastniških finančnih instrumentov, cene blaga in drugi dejavniki tržnih tveganj se napovedujejo za dolga časovna obdobja za merjenje izpostavljenosti CCR; učinkovitost modela za napovedovanje dejavnikov tržnih tveganj se mora ovrednotiti skozi daljše časovno obdobje,

modeli za ocenjevanje tveganja, ki se uporabljajo za izračun izpostavljenosti CCR za dani scenarij potencialnih izjemnih situacij, povzročenih z dejavniki tržnih tveganj, morajo biti testirani v okviru procesa ovrednotenja modela; modeli za ocenjevanje tveganosti opcije morajo upoštevati nelinearnost vrednosti opcije glede na dejavnike tržnih tveganj,

model EPE mora zajemati informacije, specifične za posamezno transakcijo/posel, da izpostavljenosti združi na ravni niza pobotov; borznoposredniška družba mora preveriti, ali so transakcije razvrščene v ustrezen niz pobotov znotraj modela,

model EPE mora vključevati tudi informacije, specifične za posamezen posel, da zajame učinke kritja; upoštevati mora tekočo vrednost kritja in kritje, ki bo izmenjano med nasprotnima strankama v prihodnosti; tak model mora upoštevati naravo dogovorov o kritju (enostranskih ali dvostranskih), pogostost pozivov k doplačilu kritja, tveganje obdobja kritja, najnižji prag nepokrite izpostavljenosti, ki ga je borznoposredniška družba pripravljena sprejeti, in najnižji znesek prenosa; tak model mora bodisi izračunati spremembe tekočih tržnih vrednosti danega zavarovanja s premoženjem ali določiti te spremembe v skladu s sklepom o kreditnih zavarovanjih;

statično testiranje za nazaj na podlagi reprezentativnih portfeljev nasprotnih strank je sestavni del procesa ovrednotenja modela; borznoposredniška družba mora redno izvajati testiranje za nazaj na več reprezentativnih portfeljih nasprotnih strank (dejansko ali hipotetično); ti reprezentativni portfelji morajo biti izbrani glede na njihovo občutljivost na pomembne dejavnike tveganja in korelacije, katerim je borznoposredniška družba izpostavljena.