(a) Članice lahko svojo pomoč v hrani dajejo dvostransko, po medvladnih ali drugih mednarodnih organizacijah in nevladnih organizacijah.
(b) Članice v celoti upoštevajo prednosti usmerjanja pomoči v hrani po večstranskih poteh, zlasti po Svetovnem programu za hrano.
(c) Pri pripravi in opravljanju dejavnosti pomoči v hrani članice, kadar je le mogoče, uporabijo podatke in zmogljivosti ustreznih mednarodnih organizacij, medvladnih ali nevladnih, ki se ukvarjajo s pomočjo v hrani.
(d) Članice naj zaradi večje učinkovitosti pomoči v hrani usklajujejo svojo politiko in dejavnosti, povezane s pomočjo v hrani z mednarodnimi organizacijami, ki delujejo na tem področju.