Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Evropsko unijo ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o postopku predaje med državami članicami Evropske unije ter Islandijo in Norveško (MSPP)

1. Brez poseganja v uporabo konvencij v odnosih med državami in tretjimi državami ta sporazum od začetka veljavnosti nadomesti ustrezne določbe naslednjih konvencij, ki se uporabljajo na področju izročitve oseb v odnosih med Norveško in Islandijo na eni strani, ter državami članicami na drugi:

Evropska konvencija o izročitvi z dne 13. decembra 1957, njen dodatni protokol z dne 15. oktobra 1975, njen drugi dodatni protokol z dne 17. marca 1978 in Evropska konvencija o zatiranju terorizma z dne 27. januarja 1977, v delu, v katerem ta konvencija ureja izročitev oseb, kakor je bila spremenjena s protokolom iz leta 2003, ko bo začel veljati;

Poglavje 4 Naslova III Konvencije z dne 19. junija 1990 o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah;

Določbe konvencij EU o izročitvi iz let 1995 in 1996, ki se nanašajo na Schengen in v meri, v kakršni še veljajo.

2. Države lahko tudi potem, ko bo ta sporazum sprejet, uporabljajo veljavne dvostranske in večstranske sporazume ali dogovore, če ti sporazumi in dogovori omogočajo širitev ciljev tega sporazuma ter pomagajo dodatno poenostaviti ali pospešiti postopke predaje oseb, na katere se nalogi za prijetje nanašajo. Pogodbenice se medsebojno uradno obvestijo o takih sporazumih ali dogovorih.

3. Države lahko sklenejo dvostranske in večstranske sporazume in dogovore tudi po začetku veljavnosti tega sporazuma, če ti sporazumi ali dogovori omogočajo razširitev predpisov tega sporazuma ter pomagajo še bolj poenostaviti in pospešiti postopke predaje oseb, na katere se nalogi za prijetje nanašajo, zlasti z določitvijo krajših časovnih rokov, kot so tisti iz člena 20, z razširitvijo seznama kaznivih dejanj iz člena 3(4), z dodatnim krčenjem razlogov za zavrnitev iz členov 4 in 5 ali z nižanjem praga, predvidenega v členu 3(1) ali (4).

Sporazumi in dogovori iz prvega pododstavka nikakor ne smejo vplivati na odnose z državami, ki niso njihove podpisnice.

Pogodbenice se medsebojno uradno obvestijo tudi o vseh takih novih sporazumih ali dogovorih iz prvega pododstavka, in sicer v treh mesecih po njihovem podpisu.

4. Kadar se konvencije in sporazumi iz odstavka 1 uporabljajo na tistih ozemljih držav ali na ozemljih, kjer je država odgovorna za njihove zunanje odnose, na katerih se ta sporazum ne uporablja, te listine še naprej urejajo obstoječe odnose med temi ozemlji in drugimi državami.