2. člen
Skupščina
(1)
(a) Posebna unija ima skupščino, ki sestoji iz držav, ki so ratificirale ta dopolnilni akt ali so pristopile k njemu.
(b)
Vlado vsake države zastopa en delegat, ki mu lahko pomagajo namestniki, svetovalci in strokovnjaki.
(c)
Stroške za vsako delegacijo plača vlada, ki jo je imenovala.
(2)
(a) Skupščina:
(i)
rešuje vsa vprašanja v zvezi s posebno unijo in njenim razvojem ter izvajanjem njenega sporazuma;
(ii)
daje navodila Mednarodnemu uradu v zvezi s pripravami revizijskih konferenc, upoštevajoč pri tem vse pripombe držav posebne unije, ki niso ratificirale tega dopolnilnega akta ali pristopile k njemu;
(iii)
spreminja pravila o izvršitvi in določa znesek pristojbin za mednarodni depozit industrijskih vzorcev in modelov;
(iv)
obravnava in potrjuje poročila in aktivnosti generalnega direktorja v zvezi s posebno unijo in mu daje potrebna navodila v zvezi z vprašanji iz pristojnosti posebne unije;
(v)
določa program in sprejema dveletni proračun posebne unije in potrjuje njene zaključne račune;
(vi)
sprejema finančne predpise posebne unije;
(vii)
ustanavlja odbore strokovnjakov in delovne skupine, za katere meni, da so potrebni za uresničitev ciljev posebne unije;
(viii)
določa, katere države, ki niso članice posebne unije, in katere medvladne in mednarodne nevladne organizacije bodo sodelovale na njenih sestankih kot opazovalke;
(ix)
sprejema spremembe 2. do 5. člena;
(x)
sprejema vse druge primerne ukrepe, katerih namen je pospešitev uresničevanja ciljev unije;
(xi)
opravlja druge ustrezne naloge v skladu s tem dopolnilnim aktom.
(b)
Glede vprašanj, ki so pomembna tudi za druge unije, ki jih upravlja organizacija, sprejema skupščina svoje sklepe po posvetovanju s koordinacijskim odborom organizacije.
(3)
(a) Vsaka država članica skupščine ima en glas.
(b)
Za sklepčnost je potrebna polovica držav članic skupščine.
(c)
Če je bilo na kateri koli seji število zastopanih držav manjše od polovice, vendar enako ali večje od tretjine držav članic skupščine, lahko skupščina ne glede na pododstavek b) sprejema sklepe, razen sklepov, ki se nanašajo na njen lastni postopek; vsi taki sklepi začnejo veljati samo, če so izpolnjeni v nadaljnjem besedilu navedeni pogoji. Mednarodni urad pošlje navedene sklepe državam članicam skupščine, ki niso bile predstavljene, in jih povabi, da tri mesece po prejemu dopisa pisno glasujejo ali se vzdržijo glasovanja. Če po poteku tega časa doseže število držav, ki so tako glasovale ali so se vzdržale glasovanja, število držav, ki je primanjkovalo za sklepčnost na samem zasedanju, začnejo taki sklepi veljati, če še vedno obstaja potrebna večina.
(d)
Za sklepe skupščine sta potrebni dve tretjini glasov, razen v primerih iz drugega odstavka 5. člena.
(e)
Vzdržani glasovi se ne štejejo za glasove.
(f)
Delegat lahko predstavlja samo eno državo in glasuje samo v imenu ene države.
(g)
Države posebne unije, ki niso članice skupščine, so lahko navzoče na njenih sestankih kot opazovalke.
(4)
(a) Skupščina se sestaja enkrat letno na rednem zasedanju, ki ga skliče generalni direktor, in sicer, razen v izjemnih primerih, ob istem času in na istem kraju kot generalna skupščina organizacije.
(b)
Skupščina ima izredno zasedanje, ki ga skliče generalni direktor na zahtevo četrtine držav članic skupščine.
(c)
Dnevni red za vsako zasedanje pripravi generalni direktor.
(5)
Skupščina sprejme poslovnik o delu.