12. člen
Načelo teritorialnosti
1. Razen v primerih iz točke (c) prvega odstavka 2. člena, iz 3. in 4. člena in tretjega odstavka tega člena morajo biti pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom, določeni v II. oddelku, brez prekinitve izpolnjeni v državi EFTE ali Sloveniji.
2. Razen v primerih iz 3. in 4. člena se blago s poreklom, izvoženo iz države EFTE ali Slovenije v drugo državo, ob vrnitvi šteje za blago brez porekla, razen če se carinskim organom lahko zadovoljivo dokaže:
(a)
da je blago, ki se vrača, isto blago, kot je bilo izvoženo,
in
(b)
da na njem, medtem ko je bilo v tisti državi ali med izvozom, niso bili opravljeni nikakršni postopki, razen tistih, ki so potrebni, da se ohrani v dobrem stanju.
3. Na pridobitev statusa blaga s poreklom v skladu s pogoji, določenimi v II. oddelku, ne vpliva obdelava ali predelava, opravljena zunaj države EFTE ali Slovenije na materialih, izvoženih iz države EFTE ali Slovenije in ponovno v njej uvoženih, če:
(a)
so omenjeni materiali v celoti pridobljeni v državi EFTE ali Sloveniji ali so bili pred njihovim izvozom obdelani ali predelani bolj, kot zahtevajo postopki, omenjeni v 7. členu,
in
(b)
se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:
(i)
je bilo ponovno uvoženo blago pridobljeno z obdelavo ali predelavo izvoženih materialov,
in
(ii)
skupna dodana vrednost, pridobljena zunaj te države EFTE ali Slovenije ob uporabi določb tega člena, ne presega 10 odstotkov cene franko tovarna končnega izdelka, za katerega se uveljavlja status blaga s poreklom.
4. Za namene tretjega odstavka se pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom, določeni v II. oddelku, ne uporabljajo za obdelavo ali predelavo, opravljeno zunaj države EFTE ali Slovenije. Kadar pa se v seznamu v prilogi II za določitev statusa blaga s poreklom za končni izdelek uporablja pravilo, ki določa najvišjo vrednost vseh vključenih materialov brez porekla, skupna vrednost materialov brez porekla, vključenih na ozemlju določene države pogodbenice, upoštevana skupaj s skupno dodano vrednostjo, pridobljeno zunaj te države EFTE ali Slovenije z uporabo določb tega člena, ne sme presegati navedenega odstotka.
5. Za namene uporabe določb tretjega in četrtega odstavka se šteje, da “skupna dodana vrednost“ pomeni vse stroške, nastale zunaj države EFTE ali Slovenije, skupaj z vrednostjo tam vključenih materialov.
6. Določbe tretjega in četrtega odstavka se ne uporabljajo za izdelke, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih v seznamu priloge II, ali za izdelke, ki se lahko štejejo za zadosti obdelane ali predelane samo ob uporabi splošno dovoljenega odstopanja, določenega v drugem odstavku 6. člena.
7. Določbe tretjega in četrtega odstavka se ne uporabljajo za izdelke iz 50. do 63. poglavja harmoniziranega sistema.
8. Vsaka obdelava ali predelava, ki je zajeta z določbami tega člena, opravljena zunaj države EFTE ali Slovenije, se opravi v skladu s postopki pasivnega oplemenitenja ali podobnimi postopki.