O predlagani poravnavi odločajo upniki z glasovanjem.
Upniki lahko glasujejo tudi pisno; če je upnik pravna oseba, mora vlogi, s katero glasuje, priložiti dokaz, da je vlogo podpisal zastopnik.
Glasovalno pravico imajo upniki, katerih terjatve so ugotovljene, upniki, ki so svoje terjatve prijavili po poteku za to določenega roka, in upniki, katerih terjatve so prerekane, poravnalni senat pa spozna, da so svoje terjatve v celoti ali deloma izkazali za verjetne.
Skupna terjatev in solidarna terjatev, če so ju upniki prijavili posamično, se štejeta kot ena terjatev.
Upnik z več prijavljenimi terjatvami ima en glas, kakor tudi za vsako odstopljeno terjatev.
Upniki, ki niso prijavili svojih terjatev v določenem roku, ne morejo glasovati, če se dolžnik ni mogel izjaviti o obstoju njihove terjatve, ne da bi bil preložen narok.
Terjatve, ki niso bile prijavljene v rokih, predpisanih s tem zakonom, se preizkusijo samo, če je to možno.