Zakon o ratifikaciji Drugega protokola k Haaški konvenciji iz leta 1954 o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada (M2PHKV)

Za zagotovitev spoštovanja kulturnih dobrin v skladu s 4. členom konvencije:

se pri usmeritvi sovražnega dejanja zoper kulturne dobrine lahko sklicuje na opustitev varstva zaradi neizogibne vojaške nujnosti v skladu z drugim odstavkom 4. člena konvencije, samo kadar in dokler:

je kulturna dobrina po svoji funkciji spremenjena v vojaški cilj in

ni druge izvedljive možnosti za pridobitev podobne vojaške prednosti, kot jo daje usmeritev sovražnega dejanja zoper ta cilj;

se pri uporabi kulturne dobrine v namene, ki jo bodo verjetno izpostavili uničenju ali poškodovanju, lahko sklicuje na opustitev varstva na podlagi neizogibne vojaške nujnosti v skladu z drugim odstavkom 4. člena konvencije, samo kadar in dokler ni na voljo nobene izbire med tako uporabo kulturnih dobrin in drugo možno metodo za pridobitev podobne vojaške prednosti;

odločitev o sklicevanju na neizogibno vojaško nujnost sprejme le častnik, ki poveljuje enoti, enaki bataljonu, ali manjši enoti, če okoliščine ne dovoljujejo drugače;

v primeru napada, ki temelji na odločitvi, sprejeti v skladu s pododstavkom (a), je treba zagotoviti učinkovito vnaprejšnje opozorilo, kadar to dopuščajo okoliščine.